Cesija oziroma odstop terjatve je pogodba, s katero stari upnik prenese – cedira – terjatev na novega upnika. Dolžnik pri sklepanju pogodbe o cesiji ne sodeluje, vendar pa mora biti o sklenjeni cesiji obveščen.
Author Archives: Alenka Zaveršek
Kako se ustanovi stvarna služnost
Stvarna služnost je pravica lastnika gospodujočega zemljišča za njegove potrebe izvrševati dejanja na služečem zemljišču ali zahtevati od lastnika služečega zemljišča opustitev določenih ravnanj.
Služnost je lahko: Nadaljuj z branjem
Kakšne so pravne posledice začetka stečajnega postopka?
Pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka.
Z dnem objave oklica: Nadaljuj z branjem
Kako se imenuje upniški odbor in kakšne so njegove naloge?
Upniški odbor je organ upnikov, ki v postopku stečaja ali prisilne poravnave (postopku zaradi insolventnosti) opravlja dejanja v postopku v imenu vseh upnikov.
Upniški odbor se vedno oblikuje v postopku prisilne poravnave, v postopku stečaja pa le, če upniki oblikovanje upniškega odbora zahtevajo. Član upniškega odbora lahko skoraj vsak upnik (razen nekaj izjem- npr.: sedanji in bivši člani poslovodstva, upniki, ki so hkrati dolžniki, ločitveni upniki…). Nadaljuj z branjem
Kdaj nastopi pobotanje ali kompenzacija?
Pobot/kompenzacija je prenehanje terjatev med istima strankama, ki sta druga nasproti drugi hkrati upnik in dolžnik. Pobotanje je lahko pogodbeno (dogovorjeno) ali enostransko (prisilno).
Po našem obligacijskem pravu velja pogodbena svoboda, zato se lahko stranki dogovorita tudi, da naj se njune vzajemne terjatve štejejo za pobotane/kompenzirane (čeprav morda niso izpolnjeni pogoji za prisilno kompenzacijo). Taka pogodba velja od trenutka, ki ga določita stranki in pride v poštev zlasti, če katera izmed terjatev še ni zapadla. Nadaljuj z branjem
Katere so ločitvene in izločitvene pravice?
Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz točno določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugim upnikom iz tega premoženja.
Izločitvene pravice pa so: Nadaljuj z branjem
Kdo so predlagatelji stečajnega postopka in kako se začne?
Stečajni postopek se začne na predlog upravičenega predlagatelja, v določenih primerih pa odloči tudi samo po uradni dolžnosti.
Upravičen predlagatelj
Stečajni postopek lahko predlaga več upravičenih predlagateljev in sicer: Nadaljuj z branjem
Prednostne, navadne in podrejene terjatve
V stečajnem postopku je usoda poplačila terjatve odvisna od »kvalitete« terjatve, ki jo ima stečajni upnik do stečajnega dolžnika. Ločimo prednostne, navadne in podrejene terjatve. Poleg tek pa poznamo še terjatve zavarovane z ločitveno pravico. Nadaljuj z branjem
Odločanje o sprejetju – potrditvi prisilne poravnave
O sprejetju/potrditvi prisilne poravnave odločajo vsi upniki navadnih terjatev, katerih terjatve so priznane ali verjetno izkazane, z glasovanjem. Za sprejetje prisilne poravnave mora glasovati 6/10 glasovalnih pravic.
Sodišče objavi poziv upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave v roku enega meseca od objave poziva. V kolikor upnik ne glasuje, se šteje, da je glasoval proti prisilni poravnavi. Nadaljuj z branjem
Kaj je načrt finančnega prestrukturiranja
Predlogu za prisilno poravnavo je potrebno priložiti tudi Načrt finančnega prestrukturiranja, ki mora vsebovati:
- opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik insolventen,
- predlog prisilne poravnave, Nadaljuj z branjem
Predlog prisilne poravnave
Predlog prisilne poravnave je ponudba dolžnika upnikom, da pristanejo na zmanjšanje svojih navadnih terjatev in odložitev rokov za njihovo plačilo. Upniki z enako kategorijo terjatev morajo biti obravnavano enako.
Odškodninska odgovornost in odškodnina
Odškodninska odgovornost je obveznost stranke, da poravna škodo, za katero je odgovorna. Povzročitelj škode je odgovoren, če je njegovo dejanje protipravno in povzročeno naklepno ali iz malomarnosti. Pri nas je uveljavljeno pravilo o »popolni odškodnini«, kar pomeni, da mora s plačilom odškodnine postati oškodovančev položaj tak, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka. Z odškodnino oškodovanec ne more dobiti več, kakor znaša škoda. Nadaljuj z branjem
Faze sklepanja pogodb
Pogodba je sklenjena, ko stranki dosežeta soglasje o bistvenih sestavinah, razen izjemoma, kadar zakon zahteva pisno obliko ali kadar se stranki dogovorita za pisno obliko. V eni izmed prejšnjih objav smo pisali o obliki pogodb, zato predlagamo, da si tisti prispevek ogledate. Nadaljuj z branjem
Ali veste kakšne so pravne posledice ponudbe?
Ponudba je določeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako, da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila. Ponudba mora izražati voljo za sklenitev pogodbe in formulirana tako, da s preprostim nasprotnikovim “da” , nastane veljavna pogodba. Nadaljuj z branjem
Sklepanje pogodb in njihova oblika
Kljub temu, da je večina ljudi prepričana, da mora biti pogodba pisna, to ponavadi ne drži. Pri nas oblika pogodb načeloma ni predpisana. Pogodbe so lahko ustne, važno je le, da se pogodbenika strinjata glede pomembnih »delov« pogodbe oziroma posla, ki ga sklepata. Ko je dosežen konsenz, je pogodba sklenjena, razen izjemoma, kadar zakon zahteva pisno obliko ali kadar se stranki dogovorita za pisno obliko. Vendar pa se lahko precej zaplete pri dokazovanju, zato je včasih smiselno skleniti pisno pogodbo tudi, če je zakon ne zahteva. Nadaljuj z branjem