Kako se imenuje upniški odbor in kakšne so njegove naloge?

Upniški odbor je organ upnikov, ki v postopku stečaja ali prisilne poravnave (postopku zaradi insolventnosti) opravlja dejanja v postopku v imenu vseh upnikov.

Upniški odbor se vedno oblikuje v postopku prisilne poravnave, v postopku stečaja pa le, če upniki oblikovanje upniškega odbora zahtevajo. Član upniškega odbora lahko skoraj vsak upnik (razen nekaj izjem- npr.: sedanji in bivši člani poslovodstva, upniki, ki so hkrati dolžniki, ločitveni upniki…). Nadaljuj z branjem

Kdaj nastopi pobotanje ali kompenzacija?

Pobot/kompenzacija je prenehanje terjatev med istima strankama, ki sta druga nasproti drugi hkrati upnik in dolžnik. Pobotanje je lahko pogodbeno (dogovorjeno) ali enostransko (prisilno).

Po našem obligacijskem pravu velja pogodbena svoboda, zato se lahko stranki dogovorita tudi, da naj se njune vzajemne terjatve štejejo za pobotane/kompenzirane (čeprav morda niso izpolnjeni pogoji za prisilno kompenzacijo). Taka pogodba velja od trenutka, ki ga določita stranki in pride v poštev zlasti, če katera izmed terjatev še ni zapadla. Nadaljuj z branjem

Odločanje o sprejetju – potrditvi prisilne poravnave

O sprejetju/potrditvi prisilne poravnave odločajo vsi upniki navadnih terjatev, katerih terjatve so priznane ali verjetno izkazane, z glasovanjem. Za sprejetje prisilne poravnave mora glasovati 6/10 glasovalnih pravic.

Sodišče objavi poziv upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave v roku enega meseca od objave poziva. V kolikor upnik ne glasuje, se šteje, da je glasoval proti prisilni poravnavi. Nadaljuj z branjem

Odškodninska odgovornost in odškodnina

Odškodninska odgovornost je obveznost stranke, da poravna škodo, za katero je odgovorna. Povzročitelj škode je odgovoren, če je njegovo dejanje protipravno in povzročeno naklepno ali iz malomarnosti. Pri nas je uveljavljeno pravilo o »popolni odškodnini«, kar pomeni, da mora s plačilom odškodnine postati oškodovančev položaj tak, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka. Z odškodnino oškodovanec ne more dobiti več, kakor znaša škoda. Nadaljuj z branjem

Faze sklepanja pogodb

Pogodba je sklenjena, ko stranki dosežeta soglasje o bistvenih sestavinah, razen izjemoma, kadar zakon zahteva pisno obliko ali kadar se stranki dogovorita za pisno obliko. V eni izmed prejšnjih objav smo pisali o obliki pogodb, zato predlagamo, da si tisti prispevek ogledate. Nadaljuj z branjem

Sklepanje pogodb in njihova oblika


Kljub temu, da je večina ljudi prepričana, da mora biti pogodba pisna, to ponavadi ne drži. Pri nas oblika pogodb načeloma ni predpisana. Pogodbe so lahko ustne, važno je le, da se pogodbenika strinjata glede pomembnih »delov« pogodbe oziroma posla, ki ga sklepata. Ko je dosežen konsenz, je pogodba sklenjena, razen izjemoma, kadar zakon zahteva pisno obliko ali kadar se stranki dogovorita za pisno obliko. Vendar pa se lahko precej zaplete pri dokazovanju, zato je včasih smiselno skleniti pisno pogodbo tudi, če je zakon ne zahteva. Nadaljuj z branjem