Sodelovanje delavcev pri upravljanju

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju določa načine in pogoje za sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb in zadrug.

 

Sodelovanje delavcev pri upravljanju se uresničuje na različne načine, še zlasti pa:

–          s pravico do pobude in s pravico do odgovora na to pobudo

–          s pravico do obveščenosti

–          s pravico dajanja mnenj in predlogov ter s pravico do odgovora nanje

–          z možnostjo ali obveznostjo skupnih posvetovanj z delodajalcem

–          s pravico soodločanja

–          s pravico zadržanja odločitev delodajalca.

 

Zelo pomembna je pravica delavcev do soodločanja oziroma vplivanja na vsebino in organizacijo dela, saj lahko na ta način pomagajo izoblikovati aktivnosti, ki izboljšajo delovne in delovno okolje in s tem pripomorejo k doseganju uspešnega poslovanja družbe.

 

Delavci sodelujejo pri upravljanju preko:

–          sveta delavcev ali delavskega zaupnika

–          zbora delavcev

–          predstavnikov delavcev v organih družbe.

 

Pravice in obveznosti sveta delavcev, delavskega zaupnika, zbora delavcev in predstavnikov delavcev v organih družbe bomo opisali v prihodnjih objavah.

 

Če potrebujete pomoč pri oblikovanju organov družbe, nas kontaktirajte na info@prevninasveti.eu ali info@vzorci-pogodb.com.

Delo na črno – neregistrirana dejavnost

 

FURS izvaja poostren nadzor nad delom na črno. Kaj vse se šteje za delo na črno določa Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (v nadaljevanju: ZPDZC-1). Definicija dela na črno je precej široka.

 

Za delo na črno se med drugim šteje tudi opravljanje dejavnosti ali dela, kadar:

  • pravna oseba (d.o.o., d.d, k.d. itd) opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu (torej vašem aktu o ustanovitvi, družbeni pogodbi, statutu), ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti;
  • samozaposlena oseba (s.p.) opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register, ali nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti;
  • pravna oseba ali samozaposlena oseba opravlja dejavnost kljub prepovedi opravljanja dejavnosti;
  • posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela.

 

Tako široka definicija ustvarja stanje, da je skoraj vsak poslovni subjekt vsaj občasno v prekršku, da nas vse razmere na trgu silijo, da občasno opravljamo tudi dejavnost, ki ni vpisana v ustrezne registre.

 

Če ponazorimo s primerom: Frizerstvo d.o.o. ima registrirano dejavnost S96.021 Frizerska dejavnost in občasno svojim strankam proda izdelke vezane na nego las in kozmetiko. Za tako prodajo izda račun in v skladu z zakonom obračuna in plača davek. Ker družba nima priglašene dejavnosti trgovine na drobno, je s prodajo opravljala delo na črno, čeprav je za vsako prodajo izdala veljaven račun in odvedla davek. Inšpektor lahko Frizerstvo d.o.o. kaznuje z globo do 26.000 EUR in to le zato, ker je v kopici registriranih dejavnosti po pomoti izpustila trgovsko dejavnost.

Pojasnila glede dela na črno so dostopna tudi na: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela/delovna_razmerja/delo_na_crno/

Prav tako pa pazite, da imate ustrezne pogodbe z delavci, prokuristi in direktorji. Če potrebujete vzorce, jih naročite spodaj:

Pogodba o poslovodenju

S pogodbo o poslovodenju se poslovodja zaveže, da bo opravljal določeno delo, družba pa mu bo v zameno za to delo izplačevala honorar/nadomestilo. S pogodbo o poslovodenju se stranki dogovorita o:

  • pravicah,  obveznostih in morebitnih omejitvah poslovodje
  • višini honorarja in pravici do plačil stroškov
  • itd.

Cena: 30,50 €

Pogodba o prokuri

S pogodbo o prokuri se prokurist zaveže, da bo opravljal funkcijo prokurista, družba pa mu bo v zameno za to izplačevala honorar/nadomestilo. S pogodbo o prokuri se stranki dogovorita zlasti o:

  • pravicah, obveznostih in omejitvah prokurista
  • višini honorarja in pravici do plačil stroškov
  • itd.

Cena: 30,50 €

Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo

Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo je namenjena direktorjem (poslovodjem) večosebnih družb in prokuristom, ki imajo sklenjeno delovno razmerje z družbo.

Pogodbo o zaposlitvi s poslovodno osebo marsikdo pozna pod pojmom "individualna pogodba o zaposlitvi".

Zaradi sprememb v zakonodaji, lahko to pogodbo sedaj sklepajo le še direktorji večosebnih družb (vsaj 2 družbenika), direktorji enoosebnih družb , če družbenik in direktor nista ista oseba in prokuristi. V primeru enoosebnih družb, kjer sta direktor in družbenik ista oseba, pa je potrebno skleniti pogodbo o poslovodenju.

Cena: 30,50 €

LoadingUpdating...

Dogovor o uporabi službenega vozila

Delodajalec s to pogodbo dovoljuje uporabo službenega vozila tako za službene kot tudi za osebne potrebe, delavec pa službeno vozilo prevzema in se strinja s pogoji uporabe za službene in zasebne potrebe.

S to pogodbo/dogovorom se dogovorijo vse pravice in obveznosti strank.

Cena: 30,50 €

Kako zaposliti delavca – navodila in opomnik

Zakon o delovnih razmerjih in ostala spremljajoča zakonodaja delodajalcem nalaga vrsto opravil, ki jih morajo opraviti ob zaposlovanju novih delavcev. Ker ta opravila ne vplivajo na končni rezultat (katerega delavca izberete), jih je smotrno izvesti, saj so kazni precej visoke.

Spodnji opomnik vam bo pomagal pri izvedbi postopka nove zaposlitve, še zlasti pa pomagal, da se izognete rizikom visokih glob in rizikom nekaterih delovnih sporov.

Cena: 30,00 €

Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo

Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo je namenjena direktorjem (poslovodjem) večosebnih družb in prokuristom, ki imajo sklenjeno delovno razmerje z družbo.

Pogodbo o zaposlitvi s poslovodno osebo marsikdo pozna pod pojmom “individualna pogodba o zaposlitvi”.

Zaradi sprememb v zakonodaji, lahko to pogodbo sedaj sklepajo le še direktorji večosebnih družb (vsaj 2 družbenika), direktorji enoosebnih družb , če družbenik in direktor nista ista oseba in prokuristi. V primeru enoosebnih družb, kjer sta direktor in družbenik ista oseba, pa je potrebno skleniti pogodbo o poslovodenju.

Cena: 30,50 €

Pogodba o zaposlitvi za določen čas

Vzorec pogodbe o zaposlitvi za določen čas vsebuje vse obvezne sestavine pogodbe.

Cena: 30,50 €

Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas

Vzorec pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas vsebuje vse obvezne sestavine pogodbe.

Cena: 30,50 €

Pogodba o zaposlitvi za projektno delo

Vzorec pogodbe o zaposlitvi za projektno delo vsebuje vse obvezne sestavine pogodbe.

Vzorec je namenjen za tiste primere pogodb za določen čas, ko je delo organizirano projektno in se ne ve točno do kdaj bo trajal projekt oziroma je znano, da bo projekt trajal dlje kot 2 leti.

Projektno delo je namreč izjema, kjer se lahko pogodba sklepa za določen čas, ki je daljši od dveh let.

Cena: 30,50 €

 

Vezana knjiga računov

 

Od 31.1.2015 dalje morajo vsi davčni zavezanci, ki:

  • vodijo poslovne knjige,
  • poslujejo z gotovino in
  • izdajajo račune brez uporabe ustreznega računalniškega programa oziroma elektronske naprave

uporabljati račune iz posebne vezane knjige računov.

 

Poslovanje z gotovino pomeni, sprejemanje gotovine ali plačilnih kartic pri delnem ali celotnem plačilu vaših storitev.

Nič več paragonskih blokov!

Namesto paragonskih blokov morate pri gotovinskem poslovanju uporabljati knjigo vezanih računov.

Knjige vezanih računov so v prosti prodaji v papirnicah, knjigarnah in drugih prodajnih mestih, vendar pa sam nakup ni dovolj. Pred prvo uporabo knjige vezanih računov jo mora potrditi finančna uprava (DURS).

Izbira je vaša

Od 31.1.2015 lahko pri gotovinskem poslovanju izbirate med dvema načinoma izdaje računov:

  • z elektronsko napravo oziroma računalniškim programom, ki onemogoča spreminjanje in naknadno popravljanje izdanih računov (word in excel ne prideta več v poštev) ali
  • ročno izdajanje računov iz vezane knjige računov.

Paragonski bloki, word računi ali druge oblike izdanih računov pri gotovinskem poslovanju niso dovoljene.

Za dodatne informacije se obrnite na vaše računovodje, ki vam bodo ustrezno svetovali.

Službeni mobilni telefon – omejitev porabe

Ste svojim zaposlenim zagotovili službeni mobilni telefon? Imate dogovorjena pravila uporabe, še zlasti dogovorjeno omejitev porabe, previla ravnanja ob izgubi mobilnika, ob kraji mobilnika ali pri prekoračitvi porabe?

Če svojim zaposlenim zagotavljate mobilni telefon, vam svetujemo, da sprejmete Pravilnik o uporabi službenega mobilnega telefona in storitev mobilne telefonije ali pa z zaposlenimi sklenete Dogovor o uporabi službenega mobilnega telefona in storitev mobilne telefonije. Katero opcijo boste izbrali je odvisno od vaših potreb, zlasti od števila zaposlenih. Če imate le par zaposlenih vam svetujemo Dogovor o uporabi službenega mobilnega telefona, če pa imate večje število zaposlenih, pa je racionalnejša rešitev interni Pravilnik o uporabi službenega mobilnega telefona.

Z dogovorom ali pravilnikom se določijo upravičenci do službenega mobilnega telefona in pravice in obveznosti uporabnikov (npr. omeji porabo, določi pravila ravnanja ob izgubi, prekoračitvi porabe, itd).

Ureditev pravic in obveznosti je pomembna tako zaradi varnosti delodajalca (da ne pride do neprijetnih situacij v primeru zlorabe ugodnosti, izgube ali kraje mobilnikov itd), kot tudi z davčnega vidika, saj boste lažje dokazovali davčno priznane stroške.

Če pravilnika ali dogovora še nimate, ga lahko naročite tukaj:

Pravilnik o dopustih

S pravilnikom o dopustih delodajalec določi:

  • način odmere letnega dopusta,
  • minimalno število dni letnega dopusta,
  • dodatni dopust ter
  • način izrabe dopusta ter drugih odsotnosti z dela.

Ta interni akt je priporočljiv za vse delodajalce, saj se na enostaven in poceni način izognete nesoglasjem z delavci in globam v primeru inšpekcij.

Priloga pravilnika je tudi obvezno letno obvestilo.

Cena: 49,00 €

Ukrepi za preprečevanje mobinga

Delodajalec mora sprejeti ukrepe za preprečevanje mobinga s katerimi zaščiti delavce pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. Če ukrepov ne sprejme, se lahko kaznuje z globo od 2.000 do 40.000 evrov.

Cena: 50,00 €

Varnost pri delu – samozaposleni

Zakon o varnosti in zdravju pri delu nalaga podjetjem celo kopico obveznosti. Na srečo pa so za samozaposlene osebe obveznosti dosti manjše. Samozaposleni so samostojni podjetniki ali poslovodje v d.o.o., če podjetje (s.p. ali d.o.o.) nima zaposlenega nikogar drugega.

Izdelava ocene tveganja

Samozaposlena oseba mora oceniti tveganje. V kolikor tveganja/nevarnosti za zdravje in varstvo pri delu ni, pisna izjava o varnosti z oceno tveganja ni potrebna.  V tem primeru le spišete kratko oceno tveganja.

Če pa ugotovite, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, pa morate izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.

Kaj samozaposlena dejansko potrebuje

Če imate sp in opravljate dejavnost sami oz če ste lastnik in direktor d.o.o. in dejavnost opravljate sami, ste dolžni zgolj:

  • oceniti tveganje (spodaj lahko naročite vzorčno oceno tveganja),
  • če obstajajo nevarnosti za nezgode in poklicne bolezni sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu,
  • pri svojem delu uporabljati sredstva za delo in osebno varovalno opremo,
  • prijaviti inšpekciji dela nezgodo pri delu, zaradi katere ste nezmožni za delo več kot tri delovne dni, ugotovljeno poklicno bolezen in nevarni pojav.

Dodatna obveznost je naložena za samozaposlene v gradbeništvu, če opravljajo dela na skupnih deloviščih. Ti samozaposleni se morajo vključiti v pisni sporazum ter izvajati skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na tem delovišču.

Zdravniški pregled

Zakon za samozaposlene ne določa obveznosti opravljanja zdravniškega pregleda. To pomeni, da če samozaposlena oseba oceni, da pri njegovem delu ne obstaja nikakršna nevarnosti za nezgode in poklicne bolezni, potem zdravniški pregled ni potreben.

Dodajte v košarico in naročite obrazec Ocene tveganja za samozaposlene

Pogodba o poslovodenju – vzorec

Od 1.1.2012 dalje mora imeti poslovodja (direktor) v enoosebni družbi obvezno sklenjeno pogodbo o poslovodenju. Brez pogodbe o poslovodenju si ne sme izplačevati honorarja, prav tako pa si ne sme izplačevati stroškov. V kolikor bi si poslovodja izplačal honorar in stroške, bi bili ti davčno nepriznani in zato dvojno obdavčeni.

Ker je davčno priznan le tisti odhodek (plačilo), ki je dogovorjen v pogodbi o poslovodenju, je podpis pogodbe nujen.

S pogodbo o poslovodenju se poslovodja zaveže, da bo vodil in zastopal družbo, družba pa mu bo v zameno za to izplačevala honorar/nadomestilo.

Obvezno je potrebno navesti vsa potencialna izplačila (honorar, potni stroški…), saj bodo le na ta način davčno priznani.

Potrebujete preprost vzorec pogodbe o poslovodenju? Naročite ga tukaj:

S pogodbo o poslovodenju se poslovodja zaveže, da bo opravljal določeno delo, družba pa mu bo v zameno za to delo izplačevala honorar/nadomestilo. S pogodbo o poslovodenju se stranki dogovorita o:

  • pravicah,  obveznostih in morebitnih omejitvah poslovodje
  • višini honorarja in pravici do plačil stroškov
  • itd.

Price: 30,50 €

Pravniški nasveti (tudi po internetu)

Zaradi pogostih sprememb zakonodaje je pomembno, da si vsak posameznik in podjetje zagotovi pravno varnost. Žal pa so pravni oz pravniški nasveti precej dragi. Da bi pocenili pravno svetovanje, smo v Pravni hiši IURIS uvedli dve storitvi, in sicer:

  • internetni pravniški nasveti in
  • telefonski pravniški nasveti.

Nadaljuj z branjem