Kdaj nastopi pobotanje ali kompenzacija?

Pobot/kompenzacija je prenehanje terjatev med istima strankama, ki sta druga nasproti drugi hkrati upnik in dolžnik. Pobotanje je lahko pogodbeno (dogovorjeno) ali enostransko (prisilno).

Po našem obligacijskem pravu velja pogodbena svoboda, zato se lahko stranki dogovorita tudi, da naj se njune vzajemne terjatve štejejo za pobotane/kompenzirane (čeprav morda niso izpolnjeni pogoji za prisilno kompenzacijo). Taka pogodba velja od trenutka, ki ga določita stranki in pride v poštev zlasti, če katera izmed terjatev še ni zapadla.

Obligacijski zakonik pa določa tudi enostranski (prisilni) pobot.  Dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Katerakoli stranka sme podati izjavo, da svojo zapadlo terjatev pobota z nasprotno zapadlo terjatvijo druge stranke. Pobotanje v takem primeru učinkuje za nazaj (od trenutka, ko so bili izpolnjeni pogoji za pobotanje) in sicer takoj, ko druga stranka pobotno izjavo prejme.

Poleg pogodbenega pobota in pobota po OZ-u pa slovenska zakonodaja določa tudi druge situacije, katerih posledica je pobot terjatev (npr. stečajni postopek), vendar taki poboti niso tema današnje objave.

Pogoji za enostranski (prisilni) pobot

Obvezno mora obstajati vzajemnost terjatev, kar pomeni, da morata biti obe stranki hkrati upnika in dolžnika nasproti drugi stranki. Če bi ena stranka hotela pobotati terjatev koga tretjega, vzajemnosti ni, zato take terjatve ni mogoče pobotati (obstaja pa nekaj izjem).

Terjatvi, ki ju stranki želita pobotati, morata biti istovrstni, kar pomeni, da se lahko pobotata le 2 denarni terjatvi ali 2 terjatvi, ki se glasita na druge nadomestne stvari iste vrste in kakovosti. Nikakor se ne morejo pobotati terjatve na individualno določene stvari  oziroma dajatve se ne morejo pobotati s storitvami in obratno.

Obe terjatvi morata biti dospeli/zapadli, nepogojni in iztožljivi. Naturalnih terjatev načeloma ni mogoče pobotati (dolžnik mora uveljavljati ugovor zastaranja), razen, če terjatev še ni bila zastarana, ko so stekli pogoji za pobot (možno pa bi bilo pogodbeno pobotati zastarane terjatve).

Kdaj pobot ni možen?

Obligacijski zakonik določa, da s pobotom ne more prenehati:

1. terjatev, ki je ni mogoče zarubiti;

2. terjatev stvari ali vrednosti stvari, ki so bile dolžniku dane v hrambo ali na posodo ali jih je dolžnik brezpravno vzel ali brezpravno pridržal;

3. terjatev, nastala z namerno povzročitvijo škode;

4. odškodninska terjatev za škodo, storjeno z okvaro zdravja ali s povzročitvijo smrti;

5. terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja.

Oblika pobotne izjave ali pogodbe

Zadostuje že brezoblična izjava ene stranke drugi oziroma brezoblična pogodba. Vendar pa zaradi dokazovanja svetujemo pisno izjavo ali pogodbo. Vzorec pisne izjave in pisne pogodbe najdete med našimi vzorci pogodb, obvestil in odpovedi.

Učinek pobota

S trenutkom, ko pobotanje nastane, preneha nižja terjatev, višja pa preneha do višine nižje terjatve in z dnem pobota tudi prenehajo teči obresti in pogodbene kazni.

Potrebujete pomoč?

Za bolj podrobne informacije in pravno pomoč se lahko obrnete na naše pravne svetovalce. Če želite pobotne pogodbe in pobotne izjave prijavljati sami, vam svetujemo uporabo zbirke vzorcev pogodb, obvestil in odpovedi, v kateri boste med drugim našli tudi vzorec pobotne izjave in pobotne pogodbe.

Svetujemo, da naročite cel komplet vzorcev, lahko pa naročite tudi posamezen vzorec.

Ko boste dodali vse želene dokumente v košarico, oddajte naročilo (košarica zgoraj desno) in poslali vam bomo predračun.
Za pravno pomoč se lahko obrnete na nas: info@pravninasveti.eu