Kazni in globe – pogodba za določen čas

Delovno razmerje se načeloma sklepa na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, izjemoma pa tudi za določen čas. Če v pogodbi o zaposlitvi čas ni določen, še šteje, da je pogodba sklenjena za nedoločen čas. Pogodba za določen čas (za opravljanje istih delovnih zadolžitev) se lahko sklepa le iz zakonsko določenih razlogov in je praviloma časovno omejena in je lahko sklenjena največ za dve leti. Časovna omejitev ne velja v primerih nadomeščanja začasno odsotnega delavca, kot tudi ne v primeru projekta, ki traja dalj kot dve leti.

POZOR – globe v primeru nezakonito sklenjenih pogodb so zaposlitvi s zelo visoke.

od 3.000 do 20.000 EUR sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zunaj primerov iz 54. člena ZDR-1;
od 3.000 do 20.000 EUR sklene eno ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas daljši od dveh let;
od 3.000 do 20.000 EUR pri nezakonito sklenjeni pogodbi za določen čas ne upošteva da je pogodbe sklenjena za nedoločen čas;
od 3.000 do 20.000 EUR pri nezakonito sklenjeni pogodbi za določen čas ne upošteva da je pogodbe sklenjena za nedoločen čas;
od 3.000 do 20.000 EUR delavcu, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas, ne izplača odpravnine;
od 3.000 do 20.000 EUR pri njem opravlja delavec delo na podlagi pogodbe civilnega prava v nasprotju z ZDR-1

Za zgoraj naštete prekrške se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca z globo od 450 do 2.000 EUR.

Če se želite izogniti visokim globam, nas kontaktirajte in poskrbeli bomo za vaše kadrovske zdeve. Za več informacij nam pišite na: info@vzorci-pogodb.com ali info@pravninasveti.eu

Ali naročite ustrezne vzorce tukaj:

Dogovor o uporabi službenega vozila

Delodajalec s to pogodbo dovoljuje uporabo službenega vozila tako za službene kot tudi za osebne potrebe, delavec pa službeno vozilo prevzema in se strinja s pogoji uporabe za službene in zasebne potrebe.

S to pogodbo/dogovorom se dogovorijo vse pravice in obveznosti strank.

Cena: 25,00 €

Loading Posodabljamo košarico

Kako zaposliti delavca – navodila in opomnik

Zakon o delovnih razmerjih in ostala spremljajoča zakonodaja delodajalcem nalaga vrsto opravil, ki jih morajo opraviti ob zaposlovanju novih delavcev. Ker ta opravila ne vplivajo na končni rezultat (katerega delavca izberete), jih je smotrno izvesti, saj so kazni precej visoke.

Spodnji opomnik vam bo pomagal pri izvedbi postopka nove zaposlitve, še zlasti pa pomagal, da se izognete rizikom visokih glob in rizikom nekaterih delovnih sporov.

Cena: 25,00 €

Loading Posodabljamo košarico

Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo

Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo je namenjena direktorjem (poslovodjem) večosebnih družb in prokuristom, ki imajo sklenjeno delovno razmerje z družbo.

Pogodbo o zaposlitvi s poslovodno osebo marsikdo pozna pod pojmom “individualna pogodba o zaposlitvi”.

Zaradi sprememb v zakonodaji, lahko to pogodbo sedaj sklepajo le še direktorji večosebnih družb (vsaj 2 družbenika), direktorji enoosebnih družb , če družbenik in direktor nista ista oseba in prokuristi. V primeru enoosebnih družb, kjer sta direktor in družbenik ista oseba, pa je potrebno skleniti pogodbo o poslovodenju.

Cena: 25,00 €

Loading Posodabljamo košarico

Pogodba o zaposlitvi za določen čas

Vzorec pogodbe o zaposlitvi za določen čas vsebuje vse obvezne sestavine pogodbe.

Cena: 25,00 €

Loading Posodabljamo košarico

Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas

Vzorec pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas vsebuje vse obvezne sestavine pogodbe.

Cena: 25,00 €

Loading Posodabljamo košarico

Pogodba o zaposlitvi za projektno delo

Vzorec pogodbe o zaposlitvi za projektno delo vsebuje vse obvezne sestavine pogodbe.

Vzorec je namenjen za tiste primere pogodb za določen čas, ko je delo organizirano projektno in se ne ve točno do kdaj bo trajal projekt oziroma je znano, da bo projekt trajal dlje kot 2 leti.

Projektno delo je namreč izjema, kjer se lahko pogodba sklepa za določen čas, ki je daljši od dveh let.

Cena: 25,00 €

Loading Posodabljamo košarico
LoadingUpdating...

Pogodba o zaposlitvi za določen čas

Pogodba za določen čas se lahko sklepa le iz zakonsko določenih razlogov in je praviloma časovno omejena in je lahko sklenjena največ za dve leti.

Delovno razmerje se načeloma sklepa na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, izjemoma pa se lahko sklene tudi na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Če v pogodbi o zaposlitvi čas ni določen, še šteje, da je pogodba sklenjena za nedoločen čas.

 

Pogodba za določen čas se lahko sklepa le iz zakonsko določenih razlogov in je praviloma časovno omejena in je lahko sklenjena največ za dve leti. Pogodbo za določen čas je dovoljeno skleniti le zaradi:

 

  • izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas,
  • nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
  • začasno povečan obseg dela,
  • zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas,
  • poslovodno osebo ali prokurista,
  • vodilnega delavca,
  • opravljanje sezonskega dela,
  • zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo,
  • zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,
  • opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom,
  • pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano,
  • delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev,
  • predajo dela,
  • voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,
  • druge primere, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

 

Tolmačenje obstoja razlogov je zelo strogo in v praksi večina pogodb ne vsebuje pravega razloga, zato je večina delodajalcev izpostavljena tveganju tožb na delovnem sodišču.

 

Če potrebujete pomoč pri kadrovskih zadevah nas kontaktirajte na info@vzorci-pogodb.com ali naročite vzorce pogodb in internih aktov.

Svet delavcev

Sodelovanje delavcev pri upravljanju se uresničuje na različne načine. Oblike soodločanja je predvsem odvisna od velikosti delodajalca.

 

Zakon sodelovanju delavcev pri upravljanju določa, da se:

  • svet delavcev oblikuje, če je v družbi zaposlenih več kot 20 delavcev z aktivno volilno pravico (aktivno volilno pravico imajo delavci, ki so pri delodajalcu zaposleni vsaj 6 mesecev);
  • če pa je v družbi manj kot 20 zaposlenih, delavci sodelujejo pri upravljanju preko delavskega zaupnika.

 

Število članov sveta delavcev je odvisno od velikosti delodajalca in štejejo od tri (3) do 13 članov (oz. še več, če je pri delodajalcu zaposlenih več kot 2.000 zaposlenih).

 

Člani sveta delavcev so izvoljeni za mandat štirih (4) let na tajnih in neposrednih volitvah pri delodajalcu.

 

Delodajalec in svet delavcev morajo skleniti pisni dogovor, s katerim podrobno uredita uresničevanje pravic delavcev pri upravljanju. Ta pisen dogovor je tako v interesu delavcev kot delodajalcev, saj:

  • Delavci dobijo pisno zagotovila, da bodo njihovi predlogi upoštevani pri sprejemu odločitev,
  • Delodajalci pa zagotovilo, da se Svet delavcev ne bo vmešaval v postopke, ki odstopajo od sprejetega dogovora.

 

Če potrebujete pomoč pri sestavi dogovora, nas kontaktirajte na info@prevninasveti.eu ali info@vzorci-pogodb.com.

Sodelovanje delavcev pri upravljanju

Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju določa načine in pogoje za sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb in zadrug.

 

Sodelovanje delavcev pri upravljanju se uresničuje na različne načine, še zlasti pa:

–          s pravico do pobude in s pravico do odgovora na to pobudo

–          s pravico do obveščenosti

–          s pravico dajanja mnenj in predlogov ter s pravico do odgovora nanje

–          z možnostjo ali obveznostjo skupnih posvetovanj z delodajalcem

–          s pravico soodločanja

–          s pravico zadržanja odločitev delodajalca.

 

Zelo pomembna je pravica delavcev do soodločanja oziroma vplivanja na vsebino in organizacijo dela, saj lahko na ta način pomagajo izoblikovati aktivnosti, ki izboljšajo delovne in delovno okolje in s tem pripomorejo k doseganju uspešnega poslovanja družbe.

 

Delavci sodelujejo pri upravljanju preko:

–          sveta delavcev ali delavskega zaupnika

–          zbora delavcev

–          predstavnikov delavcev v organih družbe.

 

Pravice in obveznosti sveta delavcev, delavskega zaupnika, zbora delavcev in predstavnikov delavcev v organih družbe bomo opisali v prihodnjih objavah.

 

Če potrebujete pomoč pri oblikovanju organov družbe, nas kontaktirajte na info@prevninasveti.eu ali info@vzorci-pogodb.com.

Obvestilo o dopustu

Delavcem pripada minimalno 4 tedne dopusta in dodaten dopust, ki ga določajo Zakon o delovnih razmerjih-1, panožna kolektivna pogodba in interni akti delodajalca.

Količina oziroma število dni dopusta je odvisno od več dejavnikov (dolžina delovnega tedna, otroci do 15 let, invalidnost, pogoji dela itd), zato je obstoj teh dejavnikov potrebno vsako leto preveriti in odmeriti dopust na novo. Več o sami odmeri si preberite v eni izmed prejšnjih objav, saj smo o tem že večkrat pisali.

Dopust je potrebno odmeriti vsako leto

Zakon o delovnih razmerjih delodajalcem nalaga, da najkasneje do 31. marca pisno obvestijo delavce o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. To je zlasti pomembno, saj se dejansko stanje spreminja in s tem se spreminja tudi količina dopusta.

Sama odmera pa ni le dodatna nepotrebna administracija, ampak je lahko tudi korist delodajalca, saj se z njo izogne nepotrebnim zapletom. Vedite, da se lahko število dni dopusta tudi zmanjša, zato je pogosto v interesu delodajalca da vsako leto preveri pogoje in si morda zagotovi dodaten delovni dan ali dva, kar pa predstavlja večjo produktivnost in večji dobiček za podjetje.

Delodajalec lahko delavca obvesti tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, če elektronski naslov zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.

Pozor!

Pozabljivost vas lahko drago stane, saj vas lahko inšpektor kaznuje z globo od 750 do 2.000 EUR, če delavcev ne obvestite o odmeri letnega dopusta v skladu z drugim odstavkom 160. člena ZDR-1.

Izognite se nepotrebnim kaznim in odvečnim stroškom, zaradi preveč odmerjenega dopusta in naročite vzorec obvestila o odmeri dopusta še danes (cena le 15 EUR+DDV):

Obvestilo o dopustu – vzorec

Obveščanje Zavoda za zaposlovanje glede odpovedi

Kadar delodajalec odpoveduje pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga ima dve možnosti in sicer:

  • delavcu lahko ponudi novo pogodbo o zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji ali
  • obvesti Zavod za zaposlovanje o odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu.

 

Če delodajalec delavcu ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, mora ob začetku teka odpovednega roka OBVEZNO obvestiti Zavod za zaposlovanje o odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu.

 

V tem primeru mora delodajalec omogočiti delavcu odsotnost z dela najmanj en dan na teden (za vključevanje v ukrepe na področju trga dela v skladu s predpisi o urejanju trga dela) in mu za ta dan izplačati nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v višini 70 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1.

 

Če potrebujete podrobna navodila in opomnike glede izvedbe samega postopka, jih lahko naročite pri nas ali pa nas kontaktirate za nasvet na info@vzorci-pogodb.com

Kako sestaviti pogodbo – navodila in opomnik

Navodila glede tipičnih sestavin pogodb in opozorilo glede tipičnih določb pogodb.

Cena: 25,00 €

Loading Posodabljamo košarico

Kako zaposliti delavca – navodila in opomnik

Zakon o delovnih razmerjih in ostala spremljajoča zakonodaja delodajalcem nalaga vrsto opravil, ki jih morajo opraviti ob zaposlovanju novih delavcev. Ker ta opravila ne vplivajo na končni rezultat (katerega delavca izberete), jih je smotrno izvesti, saj so kazni precej visoke.

Spodnji opomnik vam bo pomagal pri izvedbi postopka nove zaposlitve, še zlasti pa pomagal, da se izognete rizikom visokih glob in rizikom nekaterih delovnih sporov.

Cena: 25,00 €

Loading Posodabljamo košarico

Odpoved iz krivdnega razloga- opomnik in navodila

Opomnik vas vodi čez vse faze postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za vsako fazo postopka so podrobna navodila kako  izvesti postopek in se tako izogniti nepotrebnim sodnim sporom.

Cena: 25,00 €

Loading Posodabljamo košarico

Odpoved iz poslovnega razloga- opomnik in navodila

Opomnik vas vodi čez vse faze postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za vsako fazo postopka so podrobna navodila kako  izvesti postopek in se tako izogniti nepotrebnim sodnim sporom.

Cena: 25,00 €

Loading Posodabljamo košarico

Odpoved iz razloga nesposobnosti- opomnik in navodila

Opomnik vas vodi čez vse faze postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za vsako fazo postopka so podrobna navodila kako  izvesti postopek in se tako izogniti nepotrebnim sodnim sporom.

Cena: 25,00 €

Loading Posodabljamo košarico

Delo na črno – neregistrirana dejavnost

 

FURS izvaja poostren nadzor nad delom na črno. Kaj vse se šteje za delo na črno določa Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (v nadaljevanju: ZPDZC-1). Definicija dela na črno je precej široka.

 

Za delo na črno se med drugim šteje tudi opravljanje dejavnosti ali dela, kadar:

  • pravna oseba (d.o.o., d.d, k.d. itd) opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu (torej vašem aktu o ustanovitvi, družbeni pogodbi, statutu), ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti;
  • samozaposlena oseba (s.p.) opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register, ali nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti;
  • pravna oseba ali samozaposlena oseba opravlja dejavnost kljub prepovedi opravljanja dejavnosti;
  • posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela.

 

Tako široka definicija ustvarja stanje, da je skoraj vsak poslovni subjekt vsaj občasno v prekršku, da nas vse razmere na trgu silijo, da občasno opravljamo tudi dejavnost, ki ni vpisana v ustrezne registre.

 

Če ponazorimo s primerom: Frizerstvo d.o.o. ima registrirano dejavnost S96.021 Frizerska dejavnost in občasno svojim strankam proda izdelke vezane na nego las in kozmetiko. Za tako prodajo izda račun in v skladu z zakonom obračuna in plača davek. Ker družba nima priglašene dejavnosti trgovine na drobno, je s prodajo opravljala delo na črno, čeprav je za vsako prodajo izdala veljaven račun in odvedla davek. Inšpektor lahko Frizerstvo d.o.o. kaznuje z globo do 26.000 EUR in to le zato, ker je v kopici registriranih dejavnosti po pomoti izpustila trgovsko dejavnost.

Pojasnila glede dela na črno so dostopna tudi na: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela/delovna_razmerja/delo_na_crno/

Prav tako pa pazite, da imate ustrezne pogodbe z delavci, prokuristi in direktorji. Če potrebujete vzorce, jih naročite spodaj:

Pogodba o poslovodenju

S pogodbo o poslovodenju se poslovodja zaveže, da bo opravljal določeno delo, družba pa mu bo v zameno za to delo izplačevala honorar/nadomestilo. S pogodbo o poslovodenju se stranki dogovorita o:

  • pravicah,  obveznostih in morebitnih omejitvah poslovodje
  • višini honorarja in pravici do plačil stroškov
  • itd.

Cena: 25,00 €

Loading Posodabljamo košarico

Pogodba o poslovodenju s prokuristom

S pogodbo o poslovodenju s prokuristom se prokurist zaveže, da bo opravljal "poslovodno" funkcijo, družba pa mu bo v zameno za to izplačevala honorar/nadomestilo. Poslovodna funkcija pomeni vodenje in zastopanje družbe in praviloma ne obsega del in nalog, ki jih opravljajo redni zaposleni (komerciala, montaža in dnevno opravljanje dejavnosti).

 

Cena: 25,00 €

Loading Posodabljamo košarico

Pogodba o prokuri

S pogodbo o prokuri se prokurist zaveže, da bo opravljal funkcijo prokurista, družba pa mu bo v zameno za to izplačevala honorar/nadomestilo. S pogodbo o prokuri se stranki dogovorita zlasti o:

  • pravicah, obveznostih in omejitvah prokurista
  • višini honorarja in pravici do plačil stroškov
  • itd.

Cena: 25,00 €

Loading Posodabljamo košarico

Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo

Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo je namenjena direktorjem (poslovodjem) večosebnih družb in prokuristom, ki imajo sklenjeno delovno razmerje z družbo.

Pogodbo o zaposlitvi s poslovodno osebo marsikdo pozna pod pojmom "individualna pogodba o zaposlitvi".

Zaradi sprememb v zakonodaji, lahko to pogodbo sedaj sklepajo le še direktorji večosebnih družb (vsaj 2 družbenika), direktorji enoosebnih družb , če družbenik in direktor nista ista oseba in prokuristi. V primeru enoosebnih družb, kjer sta direktor in družbenik ista oseba, pa je potrebno skleniti pogodbo o poslovodenju.

Cena: 25,00 €

Loading Posodabljamo košarico

Dogovor o uporabi službenega vozila

Delodajalec s to pogodbo dovoljuje uporabo službenega vozila tako za službene kot tudi za osebne potrebe, delavec pa službeno vozilo prevzema in se strinja s pogoji uporabe za službene in zasebne potrebe.

S to pogodbo/dogovorom se dogovorijo vse pravice in obveznosti strank.

Cena: 25,00 €

Loading Posodabljamo košarico

Kako zaposliti delavca – navodila in opomnik

Zakon o delovnih razmerjih in ostala spremljajoča zakonodaja delodajalcem nalaga vrsto opravil, ki jih morajo opraviti ob zaposlovanju novih delavcev. Ker ta opravila ne vplivajo na končni rezultat (katerega delavca izberete), jih je smotrno izvesti, saj so kazni precej visoke.

Spodnji opomnik vam bo pomagal pri izvedbi postopka nove zaposlitve, še zlasti pa pomagal, da se izognete rizikom visokih glob in rizikom nekaterih delovnih sporov.

Cena: 25,00 €

Loading Posodabljamo košarico

Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo

Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo je namenjena direktorjem (poslovodjem) večosebnih družb in prokuristom, ki imajo sklenjeno delovno razmerje z družbo.

Pogodbo o zaposlitvi s poslovodno osebo marsikdo pozna pod pojmom “individualna pogodba o zaposlitvi”.

Zaradi sprememb v zakonodaji, lahko to pogodbo sedaj sklepajo le še direktorji večosebnih družb (vsaj 2 družbenika), direktorji enoosebnih družb , če družbenik in direktor nista ista oseba in prokuristi. V primeru enoosebnih družb, kjer sta direktor in družbenik ista oseba, pa je potrebno skleniti pogodbo o poslovodenju.

Cena: 25,00 €

Loading Posodabljamo košarico

Pogodba o zaposlitvi za določen čas

Vzorec pogodbe o zaposlitvi za določen čas vsebuje vse obvezne sestavine pogodbe.

Cena: 25,00 €

Loading Posodabljamo košarico

Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas

Vzorec pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas vsebuje vse obvezne sestavine pogodbe.

Cena: 25,00 €

Loading Posodabljamo košarico

Pogodba o zaposlitvi za projektno delo

Vzorec pogodbe o zaposlitvi za projektno delo vsebuje vse obvezne sestavine pogodbe.

Vzorec je namenjen za tiste primere pogodb za določen čas, ko je delo organizirano projektno in se ne ve točno do kdaj bo trajal projekt oziroma je znano, da bo projekt trajal dlje kot 2 leti.

Projektno delo je namreč izjema, kjer se lahko pogodba sklepa za določen čas, ki je daljši od dveh let.

Cena: 25,00 €

Loading Posodabljamo košarico

 

Izredni dopust

Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Poleg rednega dopusta, ki ga mora delodajalec vsako leto odmeriti do konca marca, pa ima pravico tudi do dodatnih plačanih odsotnosti zaradi osebnih okoliščin oz. t.i. izredni dopust.

 

Minimalne standarde glede izrednega dopusta oz. dopusta zaradi osebnih okoliščin določa Zakon o delovnih razmerjih-1, daljša trajanja pa panožne kolektivne pogodbe.

 

V skladu z zakonom o delovnih razmerjih-1 ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi sledečih osebnih okoliščin:

 

–      lastne poroke,

–      smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja,

–       smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,

–      smrti staršev – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj,

–      hujše nesreče, ki zadane delavca,

 

Za vsako izmed teh okoliščin ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela najmanj en delovni dan, vendar največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu.

 

Dodatne razloge in daljše trajanje izrednega dopusta pa določajo kolektivne pogodbe. Seznam kolektivnih pogodb je dostopen tukaj. Tako na primer delavcem določenih dejavnosti (odvisno od kolektivne pogodbe) pripada tudi dodaten dopust za:

–       poroko otroka,

–       selitev

–       narave nesreče

–       vstop otroka v šolo, itd.

 

Če imate vprašanja vezana na redni ali izredni dopust, nas lahko kontaktirate na info@pravninasveti.eu .

Kaj se šteje za osebno dopolnilno delo

Za osebno dopolnilno delo se štejejo:

  • dela pomoči v gospodinjstvu, njim podobna dela ali druga manjša dela ter
  • izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti in nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč.

 

Obe vrsti del se se ne smejo opravljati za pravno osebo ali podjetnika, ampak le za fizične osebe brez registrirane dejavnosti.

 

Seznam del, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo je določen v prilogi Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu.

 

Pravilnik o osebnem dopolnilnem delu in njegova priloga določata, da se kot občasna dela pomoči v gospodinjstvu, oz druga manjša dela štejejo naslednja občasna dela:

  • pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju in vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin;
  • pomoč pri kmetijskih delih;
  • varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim in invalidom na domu;
  • inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih in študijskih obveznosti;
  • prevajanje in lektoriranje;
  • izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih;
  • pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali.
  • ·

Kot druga vrsta del, ki jo zakon in pravilnik navaja za osebno dopolnilno delo pa so izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti in nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč. Med ta dela spadajo:

  • izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti, ki niso namenjeni zaužitju;
  • izdelovanje, popravilo in prodaja izdelkov, ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih in niso namenjeni zaužitju;
  • nabiranje in prodaja gozdnih sadežev/plodov in zelišč v njihovi osnovni obliki;
  • mletje žita ter žganje apna in oglja na tradicionalen način in njihova prodaja.
  • ·

Natančen seznam del si lahko preberete v prilogi 1 Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu (UrL RS, št. 94/2014) ali pa si preberete naša druga pojasnila na temo osebnega dopolnilnega dela.

Koliko dopusta pripada delavcu

Zadnje čase se pogosto srečujemo z vprašanjema koliko dopusta pripada delavcem in ali se lahko delavcu zniža število dni letnega dopusta glede na prejšnje leto.

 

Splošnega odgovora na prvo vprašanje ni. Vsakemu delavcu po Zakonu o delovnih razmerjih-1 (ZDR-1) pripadajo minimalno štirje tedni letnega dopusta, zato je minimalno število dni dopusta odvisno od razporeditve vašega delovnega časa. Če delate pet (5) dni v tednu, potem vam pripada minimalno 20 dni dopusta, če vaš delovni teden šteje šest (6) dni, pa vam pripada 24 dni osnovnega dopusta.

 

Osnovni dopust se poveča za dodatne dneve dopusta, če izpolnjujete pogoje, ki jih določajo:

  • ZDR-1
  • interni akti – npr. pravilnik o dopustih
  • kolektivne pogodbe.

Po ZDR-1 pripada vsakemu delavcu:

  • dodatni dan dopusta, če skrbi za otroka do 15-tega leta starosti,
  • invalidom, starejšim delavcem ipd pripadajo trije dnevi dodatnega dopusta,
  • delavcu, ki še ni dopolnil 18 let pripada dodatnih 7 dni
  • itd.

 

Poleg zakona, pa dodatne dneve določajo kolektivne pogodbe, ki pa so (in morajo) biti za delavca ugodnejše od zakona. Zato – če za vašo dejavnost obstaja kolektivna pogodba, potem vam najverjetneje pripada še kak dan letnega dopusta več, kot določa ZDR-1.

 

Glede na to, da je potrebno vsako leto preveriti izpolnjevanje pogojev in dopust na novo odmeriti, se lahko zgodi, da se število dni letnega dopusta tudi zniža.

 

Če imate kakšna konkretna vprašanja glede odmere in izrabe dopusta, se lahko obrnete na naše pravne svetovalce po elektronski pošti: info@pravninasveti.eu . Pravne nasvete s področja delovnega prava nudijo že od 20 EUR dalje.

 

Potrebujete Pravilnik o dopustu?

Z vzorcem Pravilnika o dopustih delodajalec določi postopke odmere, število dni ter postopke izrabe letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela. Dodajte v košarico, oddajte naročilo in si vzorec po ceni 40 EUR + DDV zagotovite še danes.

Osebno dopolilno delo

S 1. 1. 2015 se je uvedel nov sistem osebnega dopolnilnega dela. Uvedel se je sistem vrednotnic in s tem načelo vsako delo šteje. Posameznik mora dopolnilno delo priglasiti pri AJPES-u in sicer

  • prek spleta ali
  • osebno na upravni enoti.

Kaj je osebno dopolnilno delo

Osebno dopolnilno delo morajo priglasiti vsi, ki sami (brez zaposlenih ali pomočnikov) opravljajo naslednja dela:

  • pomoč v gospodinjstvu, njim podobna dela ali druga manjša dela za fizične osebe ali
  • izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti oz drugih izdelkov, ki se izdelujejo na domu pretežno ročno in se prodajajo, ali
  • nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč.

Posameznik ga lahko opravlja le sam osebno in ne sme za ta dela najemati drugih fizičnih oseb. Seznam posameznikov, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, bo javno objavljen na spletni strani AJPES-a.

Omejitev prihodkov

Posameznik lahko z osebnim dopolnilnim delom zasluži 3 povprečne lanskoletne neto plače, v polletnem obdobju. Navedeno pomeni, da lahko od 1.1.2015 do 31.6.2015 zasluži 2.974,3 EUR. Če posameznik preseže ta znesek, mora registrirati dejavnost in se ne šteje več za osebno dopolnilno delo.

Davki in prispevki

Izvajalec mora od zaslužka plačati dohodnino ter plačati 9 EUR prispevkov za socialno varnost na mesec.

Mesečno mora napovedati vse svoje dohodke iz osebnega dopolnilnega dela za odmero akontacije dohodnine. Poleg samega plačila davka, pa mora izvajalec osebnega dopolnilnega dela vsak mesec »kupiti« vrednotnico na upravni enoti s katero se plačata  prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (7 EUR) in prispevek za zdravstveno zavarovanje (2 EUR) (cena vrednotnice je 9 EUR).

O zaslužku mora dursu (finančni upravi) poročati 2 krat letno in sicer do 10.7. za prvo polletje in do 10.1. za drugo polletje.

Službeni mobilni telefon – omejitev porabe

Ste svojim zaposlenim zagotovili službeni mobilni telefon? Imate dogovorjena pravila uporabe, še zlasti dogovorjeno omejitev porabe, previla ravnanja ob izgubi mobilnika, ob kraji mobilnika ali pri prekoračitvi porabe?

Če svojim zaposlenim zagotavljate mobilni telefon, vam svetujemo, da sprejmete Pravilnik o uporabi službenega mobilnega telefona in storitev mobilne telefonije ali pa z zaposlenimi sklenete Dogovor o uporabi službenega mobilnega telefona in storitev mobilne telefonije. Katero opcijo boste izbrali je odvisno od vaših potreb, zlasti od števila zaposlenih. Če imate le par zaposlenih vam svetujemo Dogovor o uporabi službenega mobilnega telefona, če pa imate večje število zaposlenih, pa je racionalnejša rešitev interni Pravilnik o uporabi službenega mobilnega telefona.

Z dogovorom ali pravilnikom se določijo upravičenci do službenega mobilnega telefona in pravice in obveznosti uporabnikov (npr. omeji porabo, določi pravila ravnanja ob izgubi, prekoračitvi porabe, itd).

Ureditev pravic in obveznosti je pomembna tako zaradi varnosti delodajalca (da ne pride do neprijetnih situacij v primeru zlorabe ugodnosti, izgube ali kraje mobilnikov itd), kot tudi z davčnega vidika, saj boste lažje dokazovali davčno priznane stroške.

Če pravilnika ali dogovora še nimate, ga lahko naročite tukaj:

Pravilnik o dopustih

S pravilnikom o dopustih delodajalec določi:

  • način odmere letnega dopusta,
  • minimalno število dni letnega dopusta,
  • dodatni dopust ter
  • način izrabe dopusta ter drugih odsotnosti z dela.

Ta interni akt je priporočljiv za vse delodajalce, saj se na enostaven in poceni način izognete nesoglasjem z delavci in globam v primeru inšpekcij.

Priloga pravilnika je tudi obvezno letno obvestilo.

Cena: 40,00 €

Loading Posodabljamo košarico

Ukrepi za preprečevanje mobinga

Delodajalec mora sprejeti ukrepe za preprečevanje mobinga s katerimi zaščiti delavce pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. Če ukrepov ne sprejme, se lahko kaznuje z globo od 2.000 do 40.000 evrov.

Cena: 50,00 €

Loading Posodabljamo košarico

Interni akti – ukrepi za preprečevanja mobinga

Delodajalec mora zagotavljati  delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V ta namen mora sprejeti ukrepe za preprečevanje mobinga. Ukrepi morajo veljati za vse zaposlene delavce in sicer ne glede na delovno mesto ali položaj pri delodajalcu.

Če ukrepov ne sprejmete, vas lahko kaznujejo z globo od 2.000 do 40.000 evrov.

V izogib nepotrebnim visokim globam vam svetujemo, da

  • naročite vzorec ukrepov za preprečevanje mobinga ali pa
  • nas kontaktirate in vam mi sestavimo individualne ukrepe za vaše podjetje.

Naročilo vzorca:

Pravilnik o dopustih

S pravilnikom o dopustih delodajalec določi:

  • način odmere letnega dopusta,
  • minimalno število dni letnega dopusta,
  • dodatni dopust ter
  • način izrabe dopusta ter drugih odsotnosti z dela.

Ta interni akt je priporočljiv za vse delodajalce, saj se na enostaven in poceni način izognete nesoglasjem z delavci in globam v primeru inšpekcij.

Priloga pravilnika je tudi obvezno letno obvestilo.

Cena: 40,00 €

Loading Posodabljamo košarico

Ukrepi za preprečevanje mobinga

Delodajalec mora sprejeti ukrepe za preprečevanje mobinga s katerimi zaščiti delavce pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. Če ukrepov ne sprejme, se lahko kaznuje z globo od 2.000 do 40.000 evrov.

Cena: 50,00 €

Loading Posodabljamo košarico

(*Dodajte v košarico in na blagajni oddajte naročilo)

Odpoved pogodbe o zaposlitvi – neopravljeno poskusno delo

 

Sprememba zakona o delovnih razmerjih je prinesla nekaj novosti glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela. Po starem zakonu je delodajalec lahko izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi le ob izteku poskusnega obdobja, delavec pa je lahko pogodbo odpovedal ves čas trajanja poskusnega dela.

 

Nov Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) pa je odpoved v primeru neopravljenega poskusnega dela zastavil na novo.ZDR-1 daje delodajalcu možnost, da že v času trajanja poskusnega dela (in ne le ob izteku) redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela s sedemdnevnim odpovednim rokom.

 

Zakon pa dodatno dopušča tudi možnost, da se sedem dnevni odpovedni rok skrajša, v zameno za ustrezno denarno povračilo namesto dela ali celotnega 7 dnevnega odpovednega roka.

 

Poleg redne odpovedi zaradi neopravljenega poskusnega dela, pa lahko delodajalec med poskusnim delom delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi tudi, če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave.

 

V kolikor potrebujete vzorec odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neopravljenega poskusnega dela, ga lahko naročite spodaj.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neopravljenega poskusnega dela

(dodaj v košarico in oddaj naročilo na blagajni)

Varnost pri delu – samozaposleni

Zakon o varnosti in zdravju pri delu nalaga podjetjem celo kopico obveznosti. Na srečo pa so za samozaposlene osebe obveznosti dosti manjše. Samozaposleni so samostojni podjetniki ali poslovodje v d.o.o., če podjetje (s.p. ali d.o.o.) nima zaposlenega nikogar drugega.

Izdelava ocene tveganja

Samozaposlena oseba mora oceniti tveganje. V kolikor tveganja/nevarnosti za zdravje in varstvo pri delu ni, pisna izjava o varnosti z oceno tveganja ni potrebna.  V tem primeru le spišete kratko oceno tveganja.

Če pa ugotovite, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, pa morate izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.

Kaj samozaposlena dejansko potrebuje

Če imate sp in opravljate dejavnost sami oz če ste lastnik in direktor d.o.o. in dejavnost opravljate sami, ste dolžni zgolj:

  • oceniti tveganje (spodaj lahko naročite vzorčno oceno tveganja),
  • če obstajajo nevarnosti za nezgode in poklicne bolezni sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu,
  • pri svojem delu uporabljati sredstva za delo in osebno varovalno opremo,
  • prijaviti inšpekciji dela nezgodo pri delu, zaradi katere ste nezmožni za delo več kot tri delovne dni, ugotovljeno poklicno bolezen in nevarni pojav.

Dodatna obveznost je naložena za samozaposlene v gradbeništvu, če opravljajo dela na skupnih deloviščih. Ti samozaposleni se morajo vključiti v pisni sporazum ter izvajati skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na tem delovišču.

Zdravniški pregled

Zakon za samozaposlene ne določa obveznosti opravljanja zdravniškega pregleda. To pomeni, da če samozaposlena oseba oceni, da pri njegovem delu ne obstaja nikakršna nevarnosti za nezgode in poklicne bolezni, potem zdravniški pregled ni potreben.

Dodajte v košarico in naročite obrazec Ocene tveganja za samozaposlene