Rok za prijavo terjatev je en mesec po objavi oklica o začetku postopka prisilne poravnave.
Prijava terjatve mora vsebovati določen zahtevek za priznanje terjatve v postopku in opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokaze o njih.
Zahtevek za priznanje terjatve mora nujo obsegati natančen znesek: Nadaljuj z branjem
Rok za prijavo terjatev je tri mesece po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Prijava terjatve mora vsebovati določen zahtevek za priznanje terjatve v postopku in opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokaze o njih.
Stečaj je način prenehanja prezadolženega dolžnika in sicer tako, da se zagotovi enaka obravnava vseh upnikov z enakim položajem. Začne na predlog upravičenega predlagatelja, postopek pa vodita stečajni upravitelj in sodišče. Nadaljuj z branjem
Prisilna poravnava oziroma predlog prisilne poravnave je ponudba dolžnika upnikom, da pristanejo na zmanjšanje svojih navadnih terjatev in odložitev rokov za njihovo plačilo.
Namen prisilne poravnave je da se: Nadaljuj z branjem
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni odpoved pogodbe brez odpovednega roka. Izredno lahko odpovesta pogodbo tako delavec kot delodajalec, vendar le, če obstajajo razlogi, določeni v ZDR in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Razloge določa ZDR in jih ni mogoče širiti, saj je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi namenjena samo izrednim okoliščinam. Nadaljuj z branjem
Ali veste, da si interne pravne akte lahko uredite hitro in poceni – s pomočjo naše Zbirke internih aktov ali pa naročila posameznih vzorcev internih aktov?
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT) predpisuje veliko ukrepov in nalog, ki jih morajo zavezanci (podjetja ali fizične osebe) izvajati z namenom preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Nadaljuj z branjem
Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb, in sicer s sklenitvijo Družbene pogodbe ali sprejemom Akta o ustanovitvi. Družbena pogodba je lahko:
Ali veste, da morajo delodajalci najkasneje do 31. marca delavce pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto in da se zamuda tega roka lahko kaznuje z globo od 750 do 2.000 EUR? Ali veste da se poleg delodajalca pa se kaznuje tudi odgovorna oseba (direktor) in sicer z globo do 800 EUR? Globe za napačno odmerjen dopust pa so še višje in segajo do 4.000 EUR za delodajalca in 1.000 EUR za odgovorno osebo! Nadaljuj z branjem
Dedovanje je prenos premoženja umrle osebe na dediče. Vendar pa dediči ne dobijo le pravice na stvareh ali premoženjskih pravicah, ampak odgovarjajo tudi za zapustnikove dolgove. Skladno s 142. členom Zakona o dedovanju (ZD) je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Nadaljuj z branjem
V praksi se dogaja, da zapustniki z oporoko prezre kakega izmed svojih zakonitih dedičev in ga s tem prikrajša. Kljub temu, da lahko zapustnik bolj ali manj prosto razpolaga s svojim premoženjem, pa Zakon o dedovanju (ZD) vseeno postavlja manjše omejitve. Ena izmed takih omejitev je institut nujnega dediča. Nadaljuj z branjem
Postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedi delovnega razmerja je odvisen od tega kdo pogodbo o zaposlitvi odpoveduje. Nadaljuj z branjem
Nekateri zakoni obvezujejo družbe in podjetnike, da sprejmejo lastne interne akte oziroma lastna pravila (pravilnike, sklepe). Ker je odsotnost internih aktov precej draga, predlagamo, da svoje poslovanje čimprej uskladite z zakonodajo. Nadaljuj z branjem
Razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedi delovnega razmerja so odvisni od tega kdo pogodbo o zaposlitvi odpoveduje. Če pogodbo o zaposlitvi odpoveduje delavec, je postopek zelo preprost. Skladno z 81. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) lahko delavec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve, torej brez razloga. Kljub temu, da obrazložitev ni potrebna, pa mora biti odpoved pisna. Nadaljuj z branjem
Pogodbo o zaposlitvi oziroma delovno razmerje lahko odpovesta obe pogodbeni stranki in sicer redno ali izredno. Redna odpoved pomeni odpoved z odpovednim rokom, izredna odpoved pa je odpoved brez odpovednega roka. Razlika med redno in izredno odpovedjo pa ni le v odpovednem roku, ampak tudi v postopku in razlogih za odpoved pogodbe o zaposlitvi ter v pravicah delavca. Nadaljuj z branjem
Plačilna nedisciplina je z dneva v dan večji problem v našem gospodarstvu in je postala slovenska folklora.
V kolikor vaši dolžniki zamujajo z plačilom računa ali kake druge verodostojne listine, obstaja hitra in poceni rešitev za discipliniranje neplačnikov – omogoča jo Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Nadaljuj z branjem