Darilna pogodba – kako jo pravilno sestaviti in vzorec pogodbe

Z darilno pogodbo se darovalec zaveže obdarjencu neodplačno prenesti lastništvo, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja. Gre za dvostransko pogodbo, s katero se mora strinjati tudi obdarjenec. Obdarjenec se lahko sam odloči, ali darilo sprejema ali ne.

Predmet darilne pogodbe je lahko:

–          premičnina (vsaka stvar, kot npr. računalnik, vozilo, pohištvo itd),

–          nepremičnina,

–          denar in

–          pravice.

Oblika pogodbe

Oblika pogodbe je odvisna od stvari, ki se podarja ter tudi od razmerja med darovalcem in obdarjencem. Tako mora biti pogodba o darovanju nepremičnine ali vozila obvezno v pisni obliki, darilna pogodba med zakoncema mora biti v obliki notarskega zapisa, itd.

Načeloma je najpogostejša pisna oblika, saj vam omogoča dokazilo o lastništvu in pravno varnost, če bi prišlo do zapletov. Ker je situacij in kombinacij zelo veliko, nas lahko kontaktirate, da vam svetujemo glede najprimernejše oblike darilne pogodbe.

Preklic darila

Darilne pogodbe načeloma ni mogoče enostransko preklicati, razen v izjemnih primerih. Tako je izjemoma možno darilo preklicat:

  • če darovalec pride po sklenitvi pogodbe v položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje; obdarjenec lahko darilo obdrži, če darovalcu zagotovi preživljanje;
  • zaradi hude nehvaležnosti obdarjenca (in bi bilo po moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal);
  • ali če darovalec po sklenitvi darilne pogodbe dobi otroka, prej pa ni imel otrok.

Naročilo vzorcev darilne pogodbe:

Kaj se šteje za osebno dopolnilno delo

Za osebno dopolnilno delo se štejejo:

  • dela pomoči v gospodinjstvu, njim podobna dela ali druga manjša dela ter
  • izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti in nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč.

 

Obe vrsti del se se ne smejo opravljati za pravno osebo ali podjetnika, ampak le za fizične osebe brez registrirane dejavnosti.

 

Seznam del, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo je določen v prilogi Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu.

 

Pravilnik o osebnem dopolnilnem delu in njegova priloga določata, da se kot občasna dela pomoči v gospodinjstvu, oz druga manjša dela štejejo naslednja občasna dela:

  • pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju in vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin;
  • pomoč pri kmetijskih delih;
  • varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim in invalidom na domu;
  • inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih in študijskih obveznosti;
  • prevajanje in lektoriranje;
  • izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih;
  • pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali.
  • ·

Kot druga vrsta del, ki jo zakon in pravilnik navaja za osebno dopolnilno delo pa so izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti in nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč. Med ta dela spadajo:

  • izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti, ki niso namenjeni zaužitju;
  • izdelovanje, popravilo in prodaja izdelkov, ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih in niso namenjeni zaužitju;
  • nabiranje in prodaja gozdnih sadežev/plodov in zelišč v njihovi osnovni obliki;
  • mletje žita ter žganje apna in oglja na tradicionalen način in njihova prodaja.
  • ·

Natančen seznam del si lahko preberete v prilogi 1 Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu (UrL RS, št. 94/2014) ali pa si preberete naša druga pojasnila na temo osebnega dopolnilnega dela.

Osebno dopolilno delo

S 1. 1. 2015 se je uvedel nov sistem osebnega dopolnilnega dela. Uvedel se je sistem vrednotnic in s tem načelo vsako delo šteje. Posameznik mora dopolnilno delo priglasiti pri AJPES-u in sicer

  • prek spleta ali
  • osebno na upravni enoti.

Kaj je osebno dopolnilno delo

Osebno dopolnilno delo morajo priglasiti vsi, ki sami (brez zaposlenih ali pomočnikov) opravljajo naslednja dela:

  • pomoč v gospodinjstvu, njim podobna dela ali druga manjša dela za fizične osebe ali
  • izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti oz drugih izdelkov, ki se izdelujejo na domu pretežno ročno in se prodajajo, ali
  • nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč.

Posameznik ga lahko opravlja le sam osebno in ne sme za ta dela najemati drugih fizičnih oseb. Seznam posameznikov, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, bo javno objavljen na spletni strani AJPES-a.

Omejitev prihodkov

Posameznik lahko z osebnim dopolnilnim delom zasluži 3 povprečne lanskoletne neto plače, v polletnem obdobju. Navedeno pomeni, da lahko od 1.1.2015 do 31.6.2015 zasluži 2.974,3 EUR. Če posameznik preseže ta znesek, mora registrirati dejavnost in se ne šteje več za osebno dopolnilno delo.

Davki in prispevki

Izvajalec mora od zaslužka plačati dohodnino ter plačati 9 EUR prispevkov za socialno varnost na mesec.

Mesečno mora napovedati vse svoje dohodke iz osebnega dopolnilnega dela za odmero akontacije dohodnine. Poleg samega plačila davka, pa mora izvajalec osebnega dopolnilnega dela vsak mesec »kupiti« vrednotnico na upravni enoti s katero se plačata  prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (7 EUR) in prispevek za zdravstveno zavarovanje (2 EUR) (cena vrednotnice je 9 EUR).

O zaslužku mora dursu (finančni upravi) poročati 2 krat letno in sicer do 10.7. za prvo polletje in do 10.1. za drugo polletje.

Pravniški nasveti (tudi po internetu)

Zaradi pogostih sprememb zakonodaje je pomembno, da si vsak posameznik in podjetje zagotovi pravno varnost. Žal pa so pravni oz pravniški nasveti precej dragi. Da bi pocenili pravno svetovanje, smo v Pravni hiši IURIS uvedli dve storitvi, in sicer:

  • internetni pravniški nasveti in
  • telefonski pravniški nasveti.

Nadaljuj z branjem

Kako uspešno izterjati dolg

Uspešna izterjava dolga se začne že takoj po zamudi plačila. V kolikor dolžnik zamuja s plačilom računa, ga je potrebno nemudoma opomniti na zamudo in ga pozvati na plačilo. Ker so včasih razlogi za zamudo objektivni (račun s je založil ali sploh ni bil dostavljen), je smotrno prijazen opomin poslati čim prej.

Nadaljuj z branjem

Vzorec: pogodba o poslovodenju in pogodba o prokuri

Poslovodna oseba in prokurist lahko svoje delo v družbi opravljata na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o poslovodenju/pogodbe o prokuri. Poslovodja, ki je hkrati edini družbenik (edini lastnik), pa lahko od 1.1.2012 dalje opravlja poslovodno funkcijo le še na podlagi Pogodbe o poslovodenju. Pogodba o zaposlitvi je možna le še za poslovodje, ki niso lastniki ali niso edini lastniki družbe. V kolikor pogodbe o poslovodenju/prokuri še nimate sklenjene, svetujemo, da to storite čimprej, saj boste le tako zagotovili, da bo honorar poslovodje davčno priznan odhodek.

Vzorec pogodbe o poslovodenju ali pogodbe o prokuri lahko naročite spodaj! Nadaljuj z branjem

Pogodba o prevzemu dolga

Prevzem dolga pomeni sprememba dolžnika in se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero mora privoliti upnik. Pogodba o prevzemu dolga je lahko tristranska ali pa le dvostranska med dolžnikom in prevzemnikom. Če je pogodba dvostranska, potem sme o sklenitvi pogodbe obvesti upnika katera koli stranka, upnik pa lahko vsakemu od njiju sporoči svojo privolitev v prevzem dolga. Nadaljuj z branjem

Enostranski pobot oz prisilni pobot

Enostranski pobot oziroma prisilni pobot je prenehanje terjatev med istima strankama, ki sta druga nasproti drugi hkrati upnik in dolžnik.

Kdaj lahko dolžnih zahteva enostranski pobot (prisilni pobot)?

Obligacijski zakonik določa, da lahko dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če: Nadaljuj z branjem