Bistvena razlika med stečajem in prisilno poravnavo je v tem, da po zaključku prisilne poravnave dolžnik nadaljuje poslovanje, po zaključku stečaja pa preneha obstajati.
Vendar pa to ni edina razlika. Nadaljuj z branjem
Bistvena razlika med stečajem in prisilno poravnavo je v tem, da po zaključku prisilne poravnave dolžnik nadaljuje poslovanje, po zaključku stečaja pa preneha obstajati.
Vendar pa to ni edina razlika. Nadaljuj z branjem
Če je vaš dolžnik zašel v stečajni postopek, je prijava terjatve v stečajnem postopku je zelo pomembna. V kolikor upnik ne prijavi svoje navadne terjatve v stečajni postopek, terjatev preneha in upnik ne bo nikoli poplačan. Nadaljuj z branjem
Odpust obveznosti je poseben postopek, ki se izvede znotraj postopka osebnega stečaja.
Pogosta odpuščanja delavcev so marsikaterega posameznika pripeljala do prezadolženosti in s tem do osebnega bankrota (osebnega stečaja). Nadaljuj z branjem
Predlog prisilne poravnave je ponudba dolžnika upnikom, da pristanejo na zmanjšanje svojih navadnih terjatev in odložitev rokov za njihovo plačilo. Upniki z enako kategorijo terjatev morajo biti obravnavano enako. Nadaljuj z branjem
Z začetkom stečajnega postopka prenehajo pravice upnikov izpodbijati dolžnikova pravna dejanja po pravilih Obligacijskega zakonika. Vendar pa zakonodaja kljub temu predvideva nekaj možnosti za izpodbijanje pravnih dejanj, ki so jih stečajni dolžniki opravili v roku 12 mesecev pred uvedbo stečaja, in sicer za v primeru, če bodo z izpodbijanjem doseženi ugodnejši pogoji za poplačilo stečajnih upnikov. Nadaljuj z branjem
Postopek prisilne poravnave je razdeljen na 2 temeljni fazi in sicer predhodni postopek in glavni postopek prisilne poravnave in oba dela imata različne pravne posledice. Nadaljuj z branjem
Pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka.
Z dnem objave oklica: Nadaljuj z branjem
Upniški odbor je organ upnikov, ki v postopku stečaja ali prisilne poravnave (postopku zaradi insolventnosti) opravlja dejanja v postopku v imenu vseh upnikov.
Upniški odbor se vedno oblikuje v postopku prisilne poravnave, v postopku stečaja pa le, če upniki oblikovanje upniškega odbora zahtevajo. Član upniškega odbora lahko skoraj vsak upnik (razen nekaj izjem- npr.: sedanji in bivši člani poslovodstva, upniki, ki so hkrati dolžniki, ločitveni upniki…). Nadaljuj z branjem
Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz točno določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugim upnikom iz tega premoženja.
Izločitvene pravice pa so: Nadaljuj z branjem
Stečajni postopek se začne na predlog upravičenega predlagatelja, v določenih primerih pa odloči tudi samo po uradni dolžnosti.
Stečajni postopek lahko predlaga več upravičenih predlagateljev in sicer: Nadaljuj z branjem
V stečajnem postopku je usoda poplačila terjatve odvisna od »kvalitete« terjatve, ki jo ima stečajni upnik do stečajnega dolžnika. Ločimo prednostne, navadne in podrejene terjatve. Poleg tek pa poznamo še terjatve zavarovane z ločitveno pravico. Nadaljuj z branjem
O sprejetju/potrditvi prisilne poravnave odločajo vsi upniki navadnih terjatev, katerih terjatve so priznane ali verjetno izkazane, z glasovanjem. Za sprejetje prisilne poravnave mora glasovati 6/10 glasovalnih pravic.
Sodišče objavi poziv upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave v roku enega meseca od objave poziva. V kolikor upnik ne glasuje, se šteje, da je glasoval proti prisilni poravnavi. Nadaljuj z branjem
Predlog prisilne poravnave je ponudba dolžnika upnikom, da pristanejo na zmanjšanje svojih navadnih terjatev in odložitev rokov za njihovo plačilo. Upniki z enako kategorijo terjatev morajo biti obravnavano enako.
Rok za prijavo terjatev je en mesec po objavi oklica o začetku postopka prisilne poravnave.
Prijava terjatve mora vsebovati določen zahtevek za priznanje terjatve v postopku in opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokaze o njih.
Zahtevek za priznanje terjatve mora nujo obsegati natančen znesek: Nadaljuj z branjem