V praksi se dogaja, da zapustniki z oporoko prezre kakega izmed svojih zakonitih dedičev in ga s tem prikrajša. Kljub temu, da lahko zapustnik bolj ali manj prosto razpolaga s svojim premoženjem, pa Zakon o dedovanju (ZD) vseeno postavlja manjše omejitve. Ena izmed takih omejitev je institut nujnega dediča.
Nujni dediči
Nujni dediči so tisti zakoniti dediči, ki jim pripada po kogentnih določbah ZD del zapuščine oz. del premoženja, ki jim ga je zapustnik odtegnil z neodplačnimi razpolaganji.
Zapustnik lahko prosto razpolaga le z »razpoložljivim delom« zapuščine. Razpoložljivi del zapuščine se izračuna tako, da se od čiste vrednosti zapuščine (zapuščina zmanjšana za dolgove) odšteje vsota nujnih deležev.
Nujni dediči so pravi dediči in jim zato pripada alikvotni del zapuščine (del celotne zapuščine) in odgovarja za zapustnikove dolgove na enak način kot drugi dediči.
Nujni dediči so lahko zapustnikovi:
- otroci, posvojenci in njihovi potomci
- zakonec ali izvenzakonski partner
- starši
- dedi in babice ter bratje in sestre pa le, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.
Dedič lahko uveljavlja svoj nujni delež le, če bi bil v konkretni situaciji po zakonitem redu poklican k dedovanju in če nastane »prikrajšanje nujnega deleža«. To pomeni, da v kolikor obstajajo dediči 1. dednega reda, dediči 2. dednega reda ne morejo terjati svojega nujnega deleža.
Prikrajšanje nujnega deleža nastane, če je zapustnik z oporočnimi razpolaganji in darili prekoračil vrednost razpoložljivega deleža zapuščine in se odpravi tako, da se na zahtevo nujnega dediča najprej zmanjšajo (odpravijo) oporočna razpolaganja, če je potrebno pa morajo obdarjenci tudi vrniti darila.
Nujni delež
Višina nujnega deleža je odvisna od stopnje sorodstva in znaša:
- 1/2 zakonitega dednega deleža za potomce, zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja in
- 1/3 zakonitega dednega deleža za druge nujne dediče.
Uveljavljanje nujnega deleža
Zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vračanje daril sme zahtevati nujni dedič v zapuščinskem postopku. Nujnega dediča sodišče upošteva samo na lastno zahtevo, nikoli pa po uradni dolžnosti.
Rok za uveljavljanje zmanjšanja oporočnih razpolaganj je 3 leta od razglasitve oporoke, vrnitev daril pa se lahko zahteva v 3 letih od zapustnikove smrti. Po preteki 3 letnega roka nujni dedič izgubi pravico do nujnega deleža.
Vendar pa pravica do nujnega deleža ni absolutna pravica, ampak se lahko tudi omeji in sicer z razdedinjenjem ali vračunanjem daril in volil.
Za konkreten nasvet, se lahko obrnete na naše svetovalce (mail: info@pravninasveti.eu).