Poslovodna oseba in prokurist lahko svoje delo v družbi opravljata na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o poslovodenju/pogodbe o prokuri. Poslovodja, ki je hkrati edini družbenik (edini lastnik), pa lahko od 1.1.2012 dalje opravlja poslovodno funkcijo le še na podlagi Pogodbe o poslovodenju. Pogodba o zaposlitvi je možna le še za poslovodje, ki niso lastniki ali niso edini lastniki družbe. V kolikor pogodbe o poslovodenju/prokuri še nimate sklenjene, svetujemo, da to storite čimprej, saj boste le tako zagotovili, da bo honorar poslovodje davčno priznan odhodek.
Tag Archives: Gospodarsko pravo
Pogodba o poslovnem sodelovanju
Poslovno sodelovanje je ključnega pomena za rast in razvoj podjetij. Pred sklenitvijo pogodbe o poslovnem sodelovanju si je treba poiskati primerne poslovne partnerje ter preveriti njihovo zanesljivost in plačilno sposobnost.
Najslabše, kar se lahko zgodi je, da poslovni partner »kvari« vašo blagovno znamko ali pa da vam kako drugače povzroči škodo. Nadaljuj z branjem
Kaj je stečajna masa?
Stečajna masa je premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči za kritje stroškov postopka in plačilo terjatev upnikov.
V stečajno maso spadajo: Nadaljuj z branjem
Izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika
Z začetkom stečajnega postopka prenehajo pravice upnikov izpodbijati dolžnikova pravna dejanja po pravilih Obligacijskega zakonika. Vendar pa zakonodaja kljub temu predvideva nekaj možnosti za izpodbijanje pravnih dejanj, ki so jih stečajni dolžniki opravili v roku 12 mesecev pred uvedbo stečaja, in sicer za v primeru, če bodo z izpodbijanjem doseženi ugodnejši pogoji za poplačilo stečajnih upnikov. Nadaljuj z branjem
Ali veste kakšne so posledice različnih faz prisilne poravnave?
Postopek prisilne poravnave je razdeljen na 2 temeljni fazi in sicer predhodni postopek in glavni postopek prisilne poravnave in oba dela imata različne pravne posledice. Nadaljuj z branjem
Kakšne so pravne posledice začetka stečajnega postopka?
Pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka.
Z dnem objave oklica: Nadaljuj z branjem
Kako se imenuje upniški odbor in kakšne so njegove naloge?
Upniški odbor je organ upnikov, ki v postopku stečaja ali prisilne poravnave (postopku zaradi insolventnosti) opravlja dejanja v postopku v imenu vseh upnikov.
Upniški odbor se vedno oblikuje v postopku prisilne poravnave, v postopku stečaja pa le, če upniki oblikovanje upniškega odbora zahtevajo. Član upniškega odbora lahko skoraj vsak upnik (razen nekaj izjem- npr.: sedanji in bivši člani poslovodstva, upniki, ki so hkrati dolžniki, ločitveni upniki…). Nadaljuj z branjem
Katere so ločitvene in izločitvene pravice?
Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz točno določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugim upnikom iz tega premoženja.
Izločitvene pravice pa so: Nadaljuj z branjem
Kdo so predlagatelji stečajnega postopka in kako se začne?
Stečajni postopek se začne na predlog upravičenega predlagatelja, v določenih primerih pa odloči tudi samo po uradni dolžnosti.
Upravičen predlagatelj
Stečajni postopek lahko predlaga več upravičenih predlagateljev in sicer: Nadaljuj z branjem
Prednostne, navadne in podrejene terjatve
V stečajnem postopku je usoda poplačila terjatve odvisna od »kvalitete« terjatve, ki jo ima stečajni upnik do stečajnega dolžnika. Ločimo prednostne, navadne in podrejene terjatve. Poleg tek pa poznamo še terjatve zavarovane z ločitveno pravico. Nadaljuj z branjem
Odločanje o sprejetju – potrditvi prisilne poravnave
O sprejetju/potrditvi prisilne poravnave odločajo vsi upniki navadnih terjatev, katerih terjatve so priznane ali verjetno izkazane, z glasovanjem. Za sprejetje prisilne poravnave mora glasovati 6/10 glasovalnih pravic.
Sodišče objavi poziv upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave v roku enega meseca od objave poziva. V kolikor upnik ne glasuje, se šteje, da je glasoval proti prisilni poravnavi. Nadaljuj z branjem
Predlog prisilne poravnave
Predlog prisilne poravnave je ponudba dolžnika upnikom, da pristanejo na zmanjšanje svojih navadnih terjatev in odložitev rokov za njihovo plačilo. Upniki z enako kategorijo terjatev morajo biti obravnavano enako.
Prijava terjatev v prisilno poravnavo
Rok za prijavo terjatev je en mesec po objavi oklica o začetku postopka prisilne poravnave.
Prijava terjatve mora vsebovati določen zahtevek za priznanje terjatve v postopku in opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokaze o njih.
Zahtevek za priznanje terjatve mora nujo obsegati natančen znesek: Nadaljuj z branjem
Prijava terjatev v stečajni postopek
Rok za prijavo terjatev je tri mesece po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Prijava terjatve mora vsebovati določen zahtevek za priznanje terjatve v postopku in opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokaze o njih.
Ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo
Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb, in sicer s sklenitvijo Družbene pogodbe ali sprejemom Akta o ustanovitvi. Družbena pogodba je lahko:
- sklenjena v obliki notarskega zapisa ali
- sklenjena na posebnem obrazcu, v fizični ali elektronski obliki. Nadaljuj z branjem