Zakonodaja nalaga zavezancem kar precej obveznosti vezane na preprečevanje pranja denarja. Med temi obveznostmi so sprejetje obveznih internih pravil, redni pregledi strank in vsakoletna izobraževanja. Nadaljuj z branjem
Arhiv kategorij: Gospodarsko pravo
Vzorec: pogodba o poslovodenju in pogodba o prokuri
Poslovodna oseba in prokurist lahko svoje delo v družbi opravljata na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o poslovodenju/pogodbe o prokuri. Poslovodja, ki je hkrati edini družbenik (edini lastnik), pa lahko od 1.1.2012 dalje opravlja poslovodno funkcijo le še na podlagi Pogodbe o poslovodenju. Pogodba o zaposlitvi je možna le še za poslovodje, ki niso lastniki ali niso edini lastniki družbe. V kolikor pogodbe o poslovodenju/prokuri še nimate sklenjene, svetujemo, da to storite čimprej, saj boste le tako zagotovili, da bo honorar poslovodje davčno priznan odhodek.
Vzorec pogodbe o poslovodenju ali pogodbe o prokuri lahko naročite spodaj! Nadaljuj z branjem
Varovanje – varstvo osebnih podatkov
Skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov je zbiranje, obdelava in uporaba osebnih podatkov precej omejena. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo določa (zahteva, dovoljuje) zakon ali če je v zbiranje in obdelavo posameznik izrecno privolil. Nadaljuj z branjem
Pogodba o poslovnem sodelovanju
Poslovno sodelovanje je ključnega pomena za rast in razvoj podjetij. Pred sklenitvijo pogodbe o poslovnem sodelovanju si je treba poiskati primerne poslovne partnerje ter preveriti njihovo zanesljivost in plačilno sposobnost.
Najslabše, kar se lahko zgodi je, da poslovni partner »kvari« vašo blagovno znamko ali pa da vam kako drugače povzroči škodo. Nadaljuj z branjem
Enostranski pobot oz prisilni pobot
Enostranski pobot oziroma prisilni pobot je prenehanje terjatev med istima strankama, ki sta druga nasproti drugi hkrati upnik in dolžnik.
Kdaj lahko dolžnih zahteva enostranski pobot (prisilni pobot)?
Obligacijski zakonik določa, da lahko dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če: Nadaljuj z branjem
Kaj je stečajna masa?
Stečajna masa je premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči za kritje stroškov postopka in plačilo terjatev upnikov.
V stečajno maso spadajo: Nadaljuj z branjem
Kaj je poravnava in kdaj je možna?
Poravnava je pogodba, s katero stranki negotovo ali sporno razmerje z medsebojnim popuščanjem spremenita tako, da se spor prekine oz. odpravi negotovost in se določijo vzajemne pravice in obveznosti.
Pogoji za sklenitev poravnave Nadaljuj z branjem
Kakšna je razlika med podjemno in mandatno pogodbo?
S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel (delo), naročnik pa zavezuje, da mu bo za to plačal. Bistveno za podjemono pogodbo je, da je podjemnik izvršiti delo po dogovoru in po pravilih posla.
S pogodbo o naročilu oziroma mandatno pogodbo pa se prevzemnik naročila zavezuje naročitelju, da bo zanj opravil določene posle. Pri mandatni pogodbi oz. pogodbi o naročilu ima prevzemnik naročila pravico do plačila za svoj trud, če ni drugače dogovorjeno. Nadaljuj z branjem
Izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika
Z začetkom stečajnega postopka prenehajo pravice upnikov izpodbijati dolžnikova pravna dejanja po pravilih Obligacijskega zakonika. Vendar pa zakonodaja kljub temu predvideva nekaj možnosti za izpodbijanje pravnih dejanj, ki so jih stečajni dolžniki opravili v roku 12 mesecev pred uvedbo stečaja, in sicer za v primeru, če bodo z izpodbijanjem doseženi ugodnejši pogoji za poplačilo stečajnih upnikov. Nadaljuj z branjem
Ali veste kakšne so posledice različnih faz prisilne poravnave?
Postopek prisilne poravnave je razdeljen na 2 temeljni fazi in sicer predhodni postopek in glavni postopek prisilne poravnave in oba dela imata različne pravne posledice. Nadaljuj z branjem
Kaj je pogodba o odstopu terjatve oz cesija?
Cesija oziroma odstop terjatve je pogodba, s katero stari upnik prenese – cedira – terjatev na novega upnika. Dolžnik pri sklepanju pogodbe o cesiji ne sodeluje, vendar pa mora biti o sklenjeni cesiji obveščen.
Pogoji za sklenitev cesije/pogodbe o odstopu terjatve Nadaljuj z branjem
Kdaj nastopi pobotanje ali kompenzacija?
Pobot/kompenzacija je prenehanje terjatev med istima strankama, ki sta druga nasproti drugi hkrati upnik in dolžnik. Pobotanje je lahko pogodbeno (dogovorjeno) ali enostransko (prisilno).
Po našem obligacijskem pravu velja pogodbena svoboda, zato se lahko stranki dogovorita tudi, da naj se njune vzajemne terjatve štejejo za pobotane/kompenzirane (čeprav morda niso izpolnjeni pogoji za prisilno kompenzacijo). Taka pogodba velja od trenutka, ki ga določita stranki in pride v poštev zlasti, če katera izmed terjatev še ni zapadla. Nadaljuj z branjem
Katere so ločitvene in izločitvene pravice?
Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz točno določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugim upnikom iz tega premoženja.
Izločitvene pravice pa so: Nadaljuj z branjem
Kdo so predlagatelji stečajnega postopka in kako se začne?
Stečajni postopek se začne na predlog upravičenega predlagatelja, v določenih primerih pa odloči tudi samo po uradni dolžnosti.
Upravičen predlagatelj
Stečajni postopek lahko predlaga več upravičenih predlagateljev in sicer: Nadaljuj z branjem
Prednostne, navadne in podrejene terjatve
V stečajnem postopku je usoda poplačila terjatve odvisna od »kvalitete« terjatve, ki jo ima stečajni upnik do stečajnega dolžnika. Ločimo prednostne, navadne in podrejene terjatve. Poleg tek pa poznamo še terjatve zavarovane z ločitveno pravico. Nadaljuj z branjem