Predkupna pravica je pravica kupiti stvar pod enakimi pogoji pred drugimi/ostalimi kupci. Ločimo pogodbeno in zakonito predkupno pravico. Nadaljuj z branjem
Arhiv kategorij: Civilno pravo
Bistvene lastnosti in posledice sklenjene kupoprodajne pogodbe
S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino.
Bistveni sestavini prodajne pogodbe sta: Nadaljuj z branjem
Kakšna je razlika med podjemno in mandatno pogodbo?
S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel (delo), naročnik pa zavezuje, da mu bo za to plačal. Bistveno za podjemono pogodbo je, da je podjemnik izvršiti delo po dogovoru in po pravilih posla.
S pogodbo o naročilu oziroma mandatno pogodbo pa se prevzemnik naročila zavezuje naročitelju, da bo zanj opravil določene posle. Pri mandatni pogodbi oz. pogodbi o naročilu ima prevzemnik naročila pravico do plačila za svoj trud, če ni drugače dogovorjeno. Nadaljuj z branjem
Kaj je pogodba o odstopu terjatve oz cesija?
Cesija oziroma odstop terjatve je pogodba, s katero stari upnik prenese – cedira – terjatev na novega upnika. Dolžnik pri sklepanju pogodbe o cesiji ne sodeluje, vendar pa mora biti o sklenjeni cesiji obveščen.
Pogoji za sklenitev cesije/pogodbe o odstopu terjatve Nadaljuj z branjem
Kdaj nastopi pobotanje ali kompenzacija?
Pobot/kompenzacija je prenehanje terjatev med istima strankama, ki sta druga nasproti drugi hkrati upnik in dolžnik. Pobotanje je lahko pogodbeno (dogovorjeno) ali enostransko (prisilno).
Po našem obligacijskem pravu velja pogodbena svoboda, zato se lahko stranki dogovorita tudi, da naj se njune vzajemne terjatve štejejo za pobotane/kompenzirane (čeprav morda niso izpolnjeni pogoji za prisilno kompenzacijo). Taka pogodba velja od trenutka, ki ga določita stranki in pride v poštev zlasti, če katera izmed terjatev še ni zapadla. Nadaljuj z branjem
Odločanje o sprejetju – potrditvi prisilne poravnave
O sprejetju/potrditvi prisilne poravnave odločajo vsi upniki navadnih terjatev, katerih terjatve so priznane ali verjetno izkazane, z glasovanjem. Za sprejetje prisilne poravnave mora glasovati 6/10 glasovalnih pravic.
Sodišče objavi poziv upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave v roku enega meseca od objave poziva. V kolikor upnik ne glasuje, se šteje, da je glasoval proti prisilni poravnavi. Nadaljuj z branjem
Odškodninska odgovornost in odškodnina
Odškodninska odgovornost je obveznost stranke, da poravna škodo, za katero je odgovorna. Povzročitelj škode je odgovoren, če je njegovo dejanje protipravno in povzročeno naklepno ali iz malomarnosti. Pri nas je uveljavljeno pravilo o »popolni odškodnini«, kar pomeni, da mora s plačilom odškodnine postati oškodovančev položaj tak, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka. Z odškodnino oškodovanec ne more dobiti več, kakor znaša škoda. Nadaljuj z branjem
Faze sklepanja pogodb
Pogodba je sklenjena, ko stranki dosežeta soglasje o bistvenih sestavinah, razen izjemoma, kadar zakon zahteva pisno obliko ali kadar se stranki dogovorita za pisno obliko. V eni izmed prejšnjih objav smo pisali o obliki pogodb, zato predlagamo, da si tisti prispevek ogledate. Nadaljuj z branjem
Ali veste kakšne so pravne posledice ponudbe?
Ponudba je določeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako, da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila. Ponudba mora izražati voljo za sklenitev pogodbe in formulirana tako, da s preprostim nasprotnikovim “da” , nastane veljavna pogodba. Nadaljuj z branjem
Sklepanje pogodb in njihova oblika
Kljub temu, da je večina ljudi prepričana, da mora biti pogodba pisna, to ponavadi ne drži. Pri nas oblika pogodb načeloma ni predpisana. Pogodbe so lahko ustne, važno je le, da se pogodbenika strinjata glede pomembnih »delov« pogodbe oziroma posla, ki ga sklepata. Ko je dosežen konsenz, je pogodba sklenjena, razen izjemoma, kadar zakon zahteva pisno obliko ali kadar se stranki dogovorita za pisno obliko. Vendar pa se lahko precej zaplete pri dokazovanju, zato je včasih smiselno skleniti pisno pogodbo tudi, če je zakon ne zahteva. Nadaljuj z branjem
Prijava terjatev v prisilno poravnavo
Rok za prijavo terjatev je en mesec po objavi oklica o začetku postopka prisilne poravnave.
Prijava terjatve mora vsebovati določen zahtevek za priznanje terjatve v postopku in opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokaze o njih.
Zahtevek za priznanje terjatve mora nujo obsegati natančen znesek: Nadaljuj z branjem
Prijava terjatev v stečajni postopek
Rok za prijavo terjatev je tri mesece po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Prijava terjatve mora vsebovati določen zahtevek za priznanje terjatve v postopku in opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokaze o njih.
Prisilna poravnava – smisel in začetek postopka
Prisilna poravnava oziroma predlog prisilne poravnave je ponudba dolžnika upnikom, da pristanejo na zmanjšanje svojih navadnih terjatev in odložitev rokov za njihovo plačilo.
Namen prisilne poravnave je da se: Nadaljuj z branjem
Dedovanje – odgovornost za zapustnikove dolgove
Dedovanje je prenos premoženja umrle osebe na dediče. Vendar pa dediči ne dobijo le pravice na stvareh ali premoženjskih pravicah, ampak odgovarjajo tudi za zapustnikove dolgove. Skladno s 142. členom Zakona o dedovanju (ZD) je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Nadaljuj z branjem
Izvršbe na podlagi verodostojnih listin
Plačilna nedisciplina je z dneva v dan večji problem v našem gospodarstvu in je postala slovenska folklora.
V kolikor vaši dolžniki zamujajo z plačilom računa ali kake druge verodostojne listine, obstaja hitra in poceni rešitev za discipliniranje neplačnikov – omogoča jo Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Nadaljuj z branjem