Delodajalci se pogosto srečujejo z zaposlovanjem novih delavcev, vendar pa precej poredko izvedejo vse korake, ki jim jih nalaga Zakon o delovnih razmerjih.
En izmed obveznih korakov, ki ga nalaga zakon je, da mora delodajalec obvestiti vse neizbrane kandidate. To je precej preprosto opravilo, ki pa vas lahko precej stane, če ga izpustite! Nadaljuj z branjem
Delovno razmerje lahko preneha iz več razlogov, med drugim tudi na podlagi sporazuma med delavcem in delodajalcem – sporazumna odpoved delovnega razmerja. Nadaljuj z branjem
Prenehanje delovnega razmerja lahko nastane zaradi več razlogov in sicer:
– s potekom časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena,
– s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe, Nadaljuj z branjem
Sistemizacija delovnih mest s splošni pravni akt, s katerim delodajalec določit pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za vrsto dela. Sistemizacijo delovnih mest morajo sprejeti vsi delodajalci, ki imajo več kot 10 zaposlenih. Nadaljuj z branjem
Skladno z zakonom o delovnih razmerjih preneha Pogodba o zaposlitvi veljati iz več različnih razlogov, med drugim tudi na podlagi sporazuma. Nadaljuj z branjem
Pogodbo o zaposlitvi (delovno razmerje) lahko odpovesta obe pogodbeni stranki in sicer redno ali izredno.
Razlika med redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je: Nadaljuj z branjem
Delovno razmerje se sklene s pogodbo o zaposlitvi. Vendar pa se postopek sklepanja delovnega razmerja začne že dosti prej. Najprej je potrebno sprejeti odločitev o novem sodelavcu, objaviti prosto delovno mesto, izpeljati izbirni postopek, sprejeti odločitev, obvestiti izbrane ter neizbrane kandidate ter skleniti pogodbo o zaposlitvi. Nadaljuj z branjem
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni odpoved pogodbe brez odpovednega roka. Izredno lahko odpovesta pogodbo tako delavec kot delodajalec, vendar le, če obstajajo razlogi, določeni v ZDR in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Razloge določa ZDR in jih ni mogoče širiti, saj je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi namenjena samo izrednim okoliščinam. Nadaljuj z branjem
Ali veste, da morajo delodajalci najkasneje do 31. marca delavce pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto in da se zamuda tega roka lahko kaznuje z globo od 750 do 2.000 EUR? Ali veste da se poleg delodajalca pa se kaznuje tudi odgovorna oseba (direktor) in sicer z globo do 800 EUR? Globe za napačno odmerjen dopust pa so še višje in segajo do 4.000 EUR za delodajalca in 1.000 EUR za odgovorno osebo! Nadaljuj z branjem
Postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedi delovnega razmerja je odvisen od tega kdo pogodbo o zaposlitvi odpoveduje. Nadaljuj z branjem
Razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedi delovnega razmerja so odvisni od tega kdo pogodbo o zaposlitvi odpoveduje. Če pogodbo o zaposlitvi odpoveduje delavec, je postopek zelo preprost. Skladno z 81. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) lahko delavec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve, torej brez razloga. Kljub temu, da obrazložitev ni potrebna, pa mora biti odpoved pisna. Nadaljuj z branjem
Pogodbo o zaposlitvi oziroma delovno razmerje lahko odpovesta obe pogodbeni stranki in sicer redno ali izredno. Redna odpoved pomeni odpoved z odpovednim rokom, izredna odpoved pa je odpoved brez odpovednega roka. Razlika med redno in izredno odpovedjo pa ni le v odpovednem roku, ampak tudi v postopku in razlogih za odpoved pogodbe o zaposlitvi ter v pravicah delavca. Nadaljuj z branjem